Tokijo - Part 2

Pozdrav

Dne 15.01.2012

No pa sem doma, in pridno imam že en teden dela za seboj. Vikenda je tudi skoraj konec, tako da preden se odpravim spat, malo opišem kaj se je dogajalo v Tokiju. … bolj na kratko J

No v ponedeljek 26.12 sem se dobila s Hannah (ona živi tukaj v Takamatsu in je drugače iz Nove Zelandije). Načrt je bil, da se dobimo s Katjo, vendar ker je zbolel njen sin, smo prestavili na … kasneje. Z Hannah ter še enimi njenimi kolegi smo se dobili v Shinjuku ter se odpravili do Goverment building, od koder smo videli Mt. Fujii. Imeli smo tudi srečo, saj smo videli tudi sončni zahod. Sonce je zašel skoraj za Mt. Fujii in je bilo res lepo. Prilagam sliko.

Po tem smo se dobili še z drugimi kolegi iz Kagawe. Odšli smo v Park Hayatt, al nekaj takega. To je zelo visok hotel in v 52 nadstropju imajo lokal/restavracijo. Tam smo se posedli ter naročili nekaj za pit. Jaz osebno sem pila belo vino ter zanj dala veliko … sam skoraj ne morem reč't preveč, ker je bil razgled THE BEST J Bi priložila slike, pa ni fotoaparat naredil nobene dobre L

Po tem smo šli v Izakayo, kjer so se nam zopet pridružili še ostali. Bilo je … ok, sam je bil en tip (pozabila ime) tečen, pa … Bilo je OK.

dobra hrana, pijača in družba

Nasedanje dni sem hodila na kosila in večerje; obiskala sem tudi Shimokitazawa, kjer so imeli »Don-Don-Down on Wednesday« (ime trgovine), ter so bile tako oblačila še dodatno znižana. Prav tako sva s Tino tukaj odkrili fullllllllll luštkan lokal, kjer so imeli res dobro hrano. (prilagam sliko)

Preselila sem se tudi k Ayumi za nekaj dni. In sicer sva bili zmenjeni v sredo zjutraj, vendar je zaspala in … no kakorkoli že na koncu sem le našla njen dom in ko mi je predala ključ je letela na vlak. Stanovanje je bilo pospravljeno TIP-TOP, ker je tle na Japonskem fullll pomembno baje, da lepo pospraviš stanovanje in nič iz starega leta ne preneseš v novo. No … men je bilo mal čuden, ker je bilo vse zelo pospravljeno, ampak ok. Spodaj ima trgovino Lawson 100, kar je 100 yen shop za hrano, tako da je bilo fino, ko sem hotela kaj jest, ni bilo potrebno daleč.

na železniški s CS-friends

Za novo leto, sva bili s Tino zmenjeni, da se dobiva s … prijatelji od couchsurffing … imeli so zbor v Meguro, tako da smo se tam dobili ob pol enajstih. Prišlo je zelo veliko ljudi … okoli 40, predvsem tujci. Skupaj smo potem odšli naprej do Tokyo tower (tam so spuščali balončke ob polnoči – to so beli baloni, na katerega napišeš svojo željo ter ga ob polnoči spustiš)

 

Nadaljujem veliko prepozno 30.1.2012

baloni pripravljeni na vzlet

Ob samem »stolpu« sva s Tino šli sami se malo prerivat do boljših mest in tako sva bili na koncu tudi sami rahlo ločeni. Sem pa stala poleg enega para (Japonka in Francoz), s katerima sem se dobro pogovarjala. Na koncu mi je punca skoraj dala svoj balon (njen tip ni bil nič kaj preveč navdušen nad njeno ponudbo). Sam sem tudi sama rekla, da naj kar ona ima svoj balon, saj je na njemu njena želja. Potem smo odštevali ter ob polnoči so ljudje spustili svoje balone. Bilo je nice … sam veliko prekratko. Jaz osebno raje vidim ognjemet, sam OK, enkrat sem tudi to hotela videt, tako da cool.

Po tem so se eni začeli prerivati ven, drugi pa v nasprotno stran k templju. Jaz sem vmes zgubila Tino, sem pa srečala nekaj ljudi od Megura (Yuu - organizirala, Matt - Anglež, Jan - Nemec … pa drugi), tako da sem se njim pridružila, ter smo se skupaj korak za korakom prebijali k templju. Ko prideš do templja vržeš notri kovanec za 5 yenov ali/in kovanec za 10. 5-yen ali »go-en« pomeni nekaj podobnega dobra zveza oz. pač ko si želiš dobro zvezo. 10-yen ali »juu-en«, se vzame samo zvok »juu«, ki je del zvoka »juu-bun« kar je zadostno/dosti. To naj bi pokrilo vse. NO jaz sem vrgla oba; ziher je ziher; pravijo. J

Za ta pohod smo porabili skoraj 1 uro, tako da smo se hitro odpravili nazaj pred vhod, saj smo bili s preostalo skupino zmenjeni ob enih tam. Po tem smo šli v trgovino na wc, kjer se je Tina tudi poslovila, ker se na žalost ni počutila najbolje. Sama sem se v trgovini začela pogovarjat z enim Rusom, ki dela v ZDA in z enim Avstralcem, katerega starši so Hrvati. J Smo šli potem skupaj v McDonald nekaj pojest, ter se nato pridružili drugim na pijači v eni gostilni.

Ko smo bili v gostilni, meni zvoni telefon in sem mislila, da je Rok, tako da sem šla ven, da bom lahko kaj slišala. Zunaj sem nato ugotovila, da me kličejo iz Radia (mislim da Val202), ter da me bodo intervjuvali. Morali bi Tino, sam nje niso dobili, ali je niso klicali, tako da so potem meni rekli. NO JA, sem rekla, naj tok počakajo, da si grem notri po plašč, vmes sem poklicala Roka, da sem mu povedala, vzela plašč ter letela nazaj ven. … Mislim da je bilo čist OK. Edino kar se mi je zdelo bedno, je bilo, da se mi na koncu ni nihče zahvalil, in da so me iz etra enostavno dali v glasbo in nato prekinil. … Mislim, jaz sem njim delala uslugo in vsaj, »lepo praznuj naprej« al' pa »hvala« bi bilo lepo; po moje!



me in Boris po dolgem pohodu

Ampak OK, okoli pol štirih smo se nato odpravili peš do … bog ga vedi kam. Sam lahko povem, da sem hodila skoraj 3 ure ene 11 km v visokih škornjih! BOGE MOJE NOGE!!!!! Predvsem podplati. Sam sem se vmes uspela dober pogovarjat s Janom malo po nemško in z Borisom, tako da je bilo cool.

Hodili smo predvsem zato, da bi videli prvi sončni vzhod, ker naj bi bilo to tle nekaj posebnega. No na koncu nismo prišli do unega templja pravočasno, sončnega vzhoda nismo videl, ker so bili oblaki nizko, sam smo se pa FULLLLLLLLLLLLL zabavali; predvsem na mostu, kjer smo si vmišljali sončni vzhod J. Se je splačalo. Pa še na koncu, ko sem šla domov, sem na moji postaji videla sonce, kako je prišlo izza oblakov, tako da sem sončni vzhod videla, sicer ne ob 6:51 ampak ob 8: in nekaj.

V ponedeljek smo nato šle s Tino malo k Katji, katera je pripravila FULLLLLLLLLLLLLL dobro kosilo, pa še njenega Liam-a sem spet videla. Kok je ta otrok zrasel. Pri mojih v vrtcu niti ne opazim, ker jih skozi gledam, sam pri Liam-u se pa full lepo vidi, da sedaj že okoli cepeta, kot pravi gospod. J

Ko sve se vrnili v Tokyo, sem se dobila z Janom in enim njegovim kolegom, tako da smo šli skupaj nekaj pojest in nato še na sushi … vem se sliši mal čudno, sam je bilo čist cool. Nam v ikazayi (japonska restavracija) ni bilo kaj preveč všeč, tako da smo se prestavili. Sushi place je bil OK, sushi je bil dober, sam … pač jaz mam raje, če mi ga postrežejo Japonci (tle so bili …Kitajci al' Filipinci).

V torek sem se preselila nazaj k Tini, ključ sem pa dala kar Taira (fantu od Ayumi), ker se je ona vrnila prepozno in drugače ne bi ujela več zadnjega vlaka. Sva pa šla skupaj nekaj pojest, v kitajsko – je bilo RES dober. Sem bila kr malo presenečena.

V sredo sem se nato dobila z Borisom in sva šla na večerjo v eno italijansko restavracijo, ker sem jaz želela jest pizzo ter na pijačo. Naslednji dan je letel v Indijo, ker se je tam njegova sestra poročila. Po moje je mogla biti ta poroka full zakon, je rekel da bo trajala 3 dni. Nisem vedela, da se to še vedno dogaja J *mitai*

V petek sem se nato dobila z Ayumi na okonomiyaki, ki je bil FULLLLLLLLLLL zanič! Jaz res ne vem, kako ne znajo narest' dobrega drugje kot tle pri meni! BEDARIJA. Sva se pa dobro pogovarjali, tako da se je samo zaradi tega splačalo.

AJA, Ayumi je un dan delala, ter ni vedela kdaj konča delo, tako da mi ni mogla povedat, kdaj se dobiva. Sem se tako šla čez dan malo sprehajat po Yoyogi-parku kjer sem srečala ene Brazilce, katere sva s Tino spoznali prej (tako za ene 10 minut). To so v resnici en Brazilec, en Portugalec, en »Portugalski Afričan« ter v Yoyogi-ju je bil še en Japonec. So me ogovorili, in resnici na ljubo, se jih jaz nisem spomnila. Vsaj na začetku ne. Potem so me »intervijual«, ker snemajo en dokumentarec, pa smo se malce pogovarjal. Tle je bilo zanimivo, da mi je Thommas rekel, da delujem srečno J in nekako se mi je takrat vse poklapalo in sem res ugotovila, da sem. Sicer ni vse perfektno, sam *me-happy*!!!!!!!!!!!!!!!!!! FULLLLLLLLLLLLL pomembno odkritje. Zanimivo, kako je če ti to nekdo drugi reče.



fantje preformajo :-)

No ja, po tem »intervjuju« smo šli na kavo in potem še k njim, kjer so mal peli in igrali … pač umetniki kot umetniki. Sem pa bila prijetno presenečena nad zmožnostjo improviziranja, katero so pokazali pri glasbi! Od njim sem potem odšla okoli devetih, ker mi je Ayumi vmes sporočila, da je na poti.

(spet se mi ne da več!!!! – drugič naprej pa slike)