Poletje 2012

Pozdravček po dolgem času

Resnično se nisem sedaj že nekaj časa javila, kar ne pomeni, da se vmes ni nič zgodilo, sam … pač.

Od maja pa do sedaj, septembra so pretekli skoraj štirje meseci. Tako da bom sedaj malo ne kratko povzela, ter se nato vrnila na september.

Diablo 3

Ena od bolj pomembnih stvari v maju 2012, poleg seveda mojega rojstnega dneva in izleta na Tajvan je bil izid Diablo 3! Katerega smo čakali zelo dolgo … Ta je izšel 15.05.2012 in kot je bilo potrebno, sem ga tudi kmalu zatem dobila ter lahko sprobala. Ne sicer kaj veliko, ker je imel Blizzard seveda probleme, ker so idioti onemogočili single player, ampak je celotna igrica online, kar pomeni, da so bili na začetku problemi s povezavo. Ampak OK. Nekako so tudi to popravili in smo tako lahko igrali. 

girls at the ball :-)

Potem pa je prišel junij in z njim BARBARA. Ko je bila tu, so naši »učitelji« organizirali Charity ball, kjer smo se vsi morali lepo in svečano obleči ter so nas potem učili plese, kot so valček in džajf. Je bilo fulllllll fino, sam na žalost je full preveč očitno pokazalo, da VELIKO PREVEČ tipekov ne zna plesat oz. nimajo nikakršnega posluha za takt. Seveda so bile tudi izjeme, kot je Danny (itak, saj je živel v Španiji 5 let), pa Michael in Tyler. Verjetno je bil kje še kakšen, sam se samo te tri spomnim. Glasba katero so vrteli, se ni čisto skladala. Tako je npr. zelo težko plesat na Lady Gaga tradicionalne plese, ampak smo se znašli. Po samem plesu, ki je trajal od 19:00 do 21:00 (ob 17:00 so začeli učiti), smo odšli v en lokal nekaj spit in nato naprej plesat v, kot so nam vsi rekli najboljši klub v Takamatsu, … meni ni bilo v klubu všeč. Je bil pa sam ball lep. 

Sedaj pa polagam nekaj VSEM na srce: naučite se plesat, vsaj osnovne korake valčka, salse, … pač kar komu ustreza, ker ko enkrat ujameš ritem, je lažje plesat. In ZAKONSKO JE!!!!! Pa še nauči se kako se lahko žensko normalno prime, brez kakšnih čudnih mišljenj al' podobnega. … sem se ravno spomnila ene scene iz filma Take the Lead (2006) 

(wanna see the movie, NOW! Če ga še niste, ga POGLEJTE!!!!)

dobra zabava v dežju

V juniju smo šli tudi na plažo in se malo kopali, čeprav je bila voda še mrzla in smo v morju srečali tudi meduze. Prav tako smo punce pri meni en večer imele »tračni krožek« kjer smo se ob dobrem klepetu, pijači, kartah in origami-ju zabavale skoraj cel deževen dan. 

moj klavirček!

In potem je prišel JULIJ, ko sem končno lahko malo pobegnila vedno hujši vročini in sopari in odšla malo domov, v Slovenijo. Teden pred mojim odhodom sem se še zadnjič *CRYCRYCRYCRY* dobila, z Danny-jem, ker je odšel iz Japonske *smrk*. Najprej je v Argentini pol leta, nato eno leto v Španiji in nato še pol na Portugalskem. Sedaj ko ga že malo več kot mesec ni lahko rečem; I miss my friend! No pa da se vrnem nazaj, preden je odšel mi je pripeljal svoj klavir (električni), tako da sedaj lahko malo vadim   :-) 

moje sestrične pri origamiju

No doma sem bila tri tedne in takoj na začetku so mi zgubili prtljago. Sam je šlo pa potem samo še navzgor.  Dobila sem se z Renato, ki je vmes dobila malega Gala – ČESTITKE!!! Pa veliko sreče z otroci. Potem smo imel piknike še z mojo famijijo; kar dvakrat. So me bili vsi veseli, je bilo res lepo. Moje sestrične (hči od sestrične) in njihove mamice sem naučila zlagat origami. Pa seveda sem se dobila tudi z drugimi prijatelji, Barbaro, Marino in Žigom. Pa ko smo šli k Petru, je spekel kruh in pripravil namaz ter spekel pito. FULLLLLLLLLLLLLLL dober!!!! Še kdaj, please!!! 

Červar, morje full lepo

Prav tako smo šli z Rokom in mami na morje ter v Bohinj se kopat. Na morju je bilo zakonsko, sam na žalost nismo pravočasno rezervirali in smo se tako vozili dol, ker je bilo vreme fantastično in je bilo tako vse polno. Smo se pa vseeno imeli fulll dobro! Čez celotni dopust smo namreč imeli lepo vreme; čez 30, z malo vlage in hladnim prijetnim vetrom, pa skoraj nič dežja. Hvala vsem, ki so z mano molili za dobro vreme. 

zabava po ognjemetu v Marugame
Adam, Zack, Rex, Hal, me, Mateja, ?

Potem je prišel avgust, katerega sem delno preživela doma v Sloveniji in delno doma na Japonskem. Tukaj v Takamatsu me je obiskala Mateja in Minako. Z Matejo smo se imeli fantastično. Malo sve peli, OK veliko, sam bi lahko še vedno več, tako da naslednjič ŠEEEEEEEE!!!!!  Potem sve malo jedli, pa šli ven za zabave in purikuli… AJA, pa v Marugame sve šli pogledat ognjemet in potem v Jack's na zabavo. Je bilo fantastično. Še kdaj; VELIKOKRAT!!!   :-)

Minako je bila pri meni samo dva dni. Z njo sve se pri meni doma pogovarjali ter v četrtek smo šli vsi skupaj z Mutsumi nekaj pojest. Se je bilo fino pogovarjat malo bolj sproščeno. 

Pa je prišel september, mesec v katerem se trenutno nahajamo. O njem pa kdaj drugič!

Mata nee

Lea

Tajvan – part 3

Kot obljubljeno vam sedaj podam še 3del – Kenting.

nočna potepača; polž in žaba (najdeš?)

V Kenting sve z Barbabo prišli zvečer, čekirali v sobo ter se odpravili po stojnicah nekaj pojest. Poizkusili sve različne »dobrote«, nekatere so bile dobre, druge bolj tako, ampak sve se lepo najedli in zvečer prišli nazaj v hostel. Tukaj so bili v predsobi eni ljudje, in sve se odločili, da se jim pridružive. Pač vedno je dobro spoznati nove ljudi.

hostel in dekoracija

Največ sem se pogovarjala z enim Nemcem (ne vem imena, je naslednji dan odšel. Je pa drugače ravno končal srednjo šolo - - - …. Mlado ^-^). Potem je bil tu še en Američan, Shawn ter Japonec Kiichiro (se mi zdi), z njima smo se dobro ujeli; ter drugi. Aja, tam je bil med drugim tudi en butast Anglež, s katerim se ni nihče dobro razumel, še najmanj pa jaz, ker je imel kompleks večvrednosti. Ampak OK, konec koncu smo se dobro pogovarjali in se zmenili, da gremo Barbara, Shawn, Kiichiro in jaz naslednji dan skupaj na plažo.

plaža v Kentingu

V soboto smo se tako odpravili plavat. … Na veliko mestih je prepovedano plavat, kot sem že omenila. Razlog naj bi bil, KAO, da so močni tokovi, tako da nihče niti ne sproba, ali nakladajo ali ne. Smo pa vseeno šli do plaže, kjer je bilo dovoljeno kopanje; čeprav le do boj, se orenk mazali s sončno kremo ter uživali. Fanta sta prinesla s seboj žogo, pa frisbi … tako da smo se igrali pa skakali po pesku kot otroci. ZELO ZABAVNO!!!

V najhujši vročini smo šli nekaj pojest v hostel  ter potem nazaj na plažo. V tej drugi rundi, se nam je pridružil, še en … Američan, Jonathan, ki drugače živi v Taipei-ju. Ne vem točno kako, sam oba druga sta odšla pred nama v hostel, tako da sve ostali sami s tem Američanom. Ko smo se nato tudi midve odpravili domov, smo se zmenili, da se zvečer dobimo na pijači, ter naj še preostala dva povabimo.

kuha juho/makarone

To smo potem tudi naredile. Seveda po tušu in počitku. Tokrat smo tudi zunaj na »stojnicah« si nekaj nabavil za jest. Jaz sem vzela neke vrste juho/makarone, kjer si sam izbereš kaj boš dal v juho, ter katere makarone boš jedel, potem pa vse skuhajo ter dajo ti dajo v plastično vrečko ter palčke. ^-^

naša mala družba na začetku večera

Zanimiva izkušnja. Sej je bilo dobro, pa tudi najedla sem se. … kot rečeno, v Tajvanu sem pridno poizkušala nove stvari. Ob devetih smo se nato dobili z Jonathan. Šli smo do »lokala«, to je bil en dom-avto, ki je imel stole in mize ob cesti, se usedli in naročili pijačo. Bilo je fino. Jonathan je vsake toliko odšel k sosednji mizi, kateri smo se nato pridružili tudi ostali, ter smo tako spoznali še več ljudi. Midve sve ostali zunaj do ene dveh, potem pa odcepetali domov.

Naslednji dan smo spakirale vse, se od-čekirali in šli malo na sprehod … ok naj bi bil sprehod, sam … ni bil, ker te Tajvanci ne vejo, kaj je park. Je bila namreč samo cesta za avte, po katerih hodijo tudi ljudje. Sonce je full pripekal, tako da sve obupali, se vrnili v hostel, vzeli kopalke iz ruzaka ter se odpravili na plažo. Malo kasneje se nama je pridružil še Shawn. Na plaži nismo bili dolgo, ker je bilo FULLL vroče, pa še vsi smo bili kljub mazanju rdeči. Po vrnitvi v hostel, smo se stuširali, pripravili na odhod, ter odšli na bus postajo. Tam smo nato čakali avtobus kar nekaj časa, ker … pojma nimam zakaj. Sam na koncu smo le dobili bus do Kaohsiung-a.

opečena ampak lačna ;)

V Kaohsiungu, sve šli nato z Barbaro na kosilo/večerjo. Je bila dobra, pa še ruzag sve lahko odložili za samo 10 tajvanskih dolarjev (kar je nič), tako da sve potem lahko malo pohajkovali po trgovinah, saj sem jaz imela vlak na letališče šele od pol desetih zvečer.

moj vlak iz Kaohsiung-a

Sama pot do letališča je bila prijetna, sam je bilo pa potem letališče GROZNO!!!! Ravno ga namreč prenavljajo, tako da ni nikjer stolov (razen unih predpotopnih), nikjer trgovin za kupit … pa bilokaj, in nikjer nobenih ljudi. Kar je kar malo *scary*. Se mi je pa takoj na začetku pridružil en Japonec, tako da sva potem skupaj posedala in se pogovarjala. On je nato lahko zaspal za kako uro, jaz nisem mogla nič.

Ko sem bila nato ob sedmih končno na letalu, sem zelo hitro zaspala in moram rečt, da se je bila prava muka se zbudit. Sama pot iz letališča v Nanbo (Osako) je bila … ok. Tam sem potem vzela karte za bus domov ter se dobila z Minako na kosilu. Skupaj sve pojedli, se malo pogovarjali ter se imeli lepo. Mislim sicer da nisem bila najboljša družba saj sem bila ZELO utrujena, sam …

Na busu, nisem kaj dosti spala. Domov sem nato prišla okoli petih, vsa presrečna, da sem končno doma. In to je bilo to.

Kot rečeno, nisem sicer videla veliko stvari, sam sem se pa imela lepo :)

Tajvan part 2



Kje sem ostala? … Ok se pravi, ko sem se prestavila od Li k Eason, sem ugotovila, da on pravzaprav ne živi v Tajpeju, ampak kakšno uro stran. Ko sva prispela do njegovega doma, je bila že noč, tako da si je od strica sposodil skuter in sva se odpeljala v mesto jest.

pred nočnim sejmom *scared*

Kot že rečeno, veliko ljudi vozi skuterje, tako da je kar gneča na cesti, sam vseeno je bilo meni zakonsko. Pač motorji so cool ^-^

sladica, kot lešnik

V samem mestu, sva šla na »street food« (ulično hrano). Ker je taka vročina podnevi, veliko ljudi ne je prav veliko čez dan. Tudi sama nisem. Potem zvečer, pa se gre ven in se je različne stvari. Moram samo sebe pohvalit na tem mestu, ker sem poizkusila vse kar mi je ponudil in pri veliki večini sem lahko tudi jedla. Najprej sem jedla »yofan«, nekakšen lepljivi riž z gobami in rakci, potem »sladico«, ki … ne vem no … meni ni bila preveč všeč. Zgleda kot lešnik in tudi okus je podoben, sam … Pač to moraš probat. Imeli so tudi veliko sadja, tako da sem jedla ananas, ki je veliko bolj sladek, kot drugje in pečen sladek krompir, ki je bil res dober. Na stojnicah pa nisi kupoval samo hrane ampak tudi oblačila, tako da sem si kupila ene full zakonske hlače in krilo.

jaz in Eason na kamnih

Naslednji dan sva se odpeljala do obale, kjer je … park (imajo kamen, ki zgleda kot glava). No midva sva raje plezala po kamnih in imela prav lep razgled na morje. Voda je bila tu tudi zelo čista in lepa, sam se na žalost ni dalo kopat, pa še prepovedano je bilo (v Tajvanu je veliko mest, kjer se ne smeš kopat).

hobotnica z zelenjavo in raca

Za kosilo sva šla zopet … ni stojnica, sam tudi ni restavracija … nekaj vmes, kjer sva jedla makarone, ki so bili prekuhani, raco ter hobotnico z zelenjavo. Vse razen makaronov je bilo dobro, sam veliko preveč zame. Po tem sem si kupila majico, ker nisem imela kopalk s seboj, pa sva se šla kopat lepo v cotah. To niti ni bilo čudno, ker so v Tajvanu prav tako kot na Japonskem vsi oblečeni … ok ne vsi, sam pa večina. To je meni nerazumljivo, sam OK, vsakemu svoje.

ramen, črno jajce in ...

Zvečer je začelo full deževati, ampak sva šla vseeno pravo ven nekaj pojest. Nekakšen ramen in ... črno jajce in čudna *fuj* sladica.

Nato sva šla z avtom na neko goro, kjer je bil včasih rudnik zlata. Sedaj je zaliv ter reka, katera teče iz gore v morje polna kisline, ki se je usedla na dno ter noče izginit … Čeprav je zelo deževalo si lahko v morju še vedno videl plasti kisline. … bedno, ne?!

"sladica"

No ja, ko sva končno prispela na goro, sva še nekaj časa hodila po dežju; hvala bogu imam jaz vedno s seboj dežnik, tako da vsaj nisva bila tako mokra. Sladica je bila zopet nekaj čudnega … v Tajvanu imajo veliko sladic s fižolom in še nečem, tako da to je meni pač čudno. Sem pa pridno vse pojedla.

Naslednji dan sem se nato odpravila z vlakom prvo do Tajpeja in nato s hitrim vlakom do Kaohsiunga. Tam sem bila zmenjena z Barbaro. Sam sem se zmenila na drugi postaji kot sem v resnici prišla in sve se tako malo iskali. K sreči pa mi je Takako predhodno dala Kindla, ki ima G3 in je tako net delal in sve se lahko po mailu zmenili in nato našli. (THANK YOU TAKAKO!)

darilo PizzaHut *cute* :)

V Kaohsiungu sem bila samo en dan. In sicer sve šli ven jest, ananas ter pizzo. Ananas si prvo izbereš, nato ga greš kupit in potem ti ga en tipek »olupi« in nareže. FULL v redu! Spet je bil zelo sladek in pač ne mrzel, tako da niti nisve uspeli čisto vsega pojesti. Malo sve sedeli v parku, kjer so zopet ljudje telovadili, ter se pogovarjali. Ko sve nato naročili pizzo v PizzaHut, nama jo je ta prav lepo zapakiral :)

Naslednji dan sve se nato z busom odpravili v Kenting, kjer sve ostali do nedelje. Pot sama ni bila naporna, saj je bil avtobus zelo urejen, pa sedeži široki in vse, sam je bila pa pot do same avtobus postaje prava avantura. Saj se je ulilo kot iz škafa, ravno ko sve hodili do postaje. Bili sve čisto premočeni, tako da sve se morali preobleč. Smo se pa zmenili z vremenom, da ker je bil tok nesramen, da naju je premočil čisto na začetku, da more biti od sedaj naprej lepo. In je bilo ;-)

OK sam Kenting bom opisala pa malo kasneje

 

papa

Golden week 2012 - part 1

Pozdravček

 

Yaki niku s Cassandro

Pa sem sedaj spet kakšen teden doma. Vsa zadovoljna, da sem tu, predvsem zaradi hrane. Vem da VSI pravijo, da je tajvanska hrana dobra, sam … no ja … sej tok slabo spet ni bilo. Sam ta teden (v ponedeljek popoldne sem prišla domov), sem si najprej v torek sama naredila nekaj za jest (nihče ni imel časa za sushi), v sredo sem šla na sushi in kino s Takako, v četrtek na yaki-niku (pečeno meso) s Cassandro, v petek sem si zopet sama naredila za jest – pečen piščanec s krompirjem ter jagode s sladko smetano ter danes juha, goveji zrezek s pečenim krompirjem in sirom ter zopet jagode s sladko smetano. MJAMI … končno sita. Jutri pa se dobim z »angleško skupino« in gremo zopet ven jest. … počasi bom morala zopet malo manj ven hodit, ker drugače bo predrago … sam sem pa ta teden ugotovila kako DOBER je yaki-niku … bom že nekako :-)

Pa da se raje povem kaj o »Golden week« (to je na Japonskem čas od 29. aprila do 5. maja; v tem času je 5 praznikov. Edina dneva katera nista praznik sta prvi in drugi maj … ja Japonci so čudni ^_ –  Aja, sem nekaj slišala, da bosta baje doma od naslednjega leta dalje 2. januar in 2. maj delavnika. Lahko to kdo, LEPO PROSIM, ovrže!!!

Pristanišče v Kobe

Ok sedaj pa res. Za Golden week sem se odločila, da grem na Tajvan. Zakaj Tajvan? Ker je B. šla tja, ter sve se tako lahko srečali. Na žalost je prišla šele kasneje tako da sem bila do 3. maja na svojem. Najprej sem se za vikend z Minako (moja bivša sodelavka) zmenila, da pridem k njej v Osako. V soboto sem se nato počutila ne najbolje, tako da sem bolj poležavala ter malo jedla. Sem se pa FULLLLLLLLLLL dobro pogovarjala tako, da je bilo vseeno dobro. V nedeljo sem bila nato že bolje, tako da sve se sami (brez moža in otrok) odpravili v Kobe, ki je presenetljivo blizu. Imajo avtobuse, tako da sve si kupili dnevno karto ter si ogledali mesto.

slap v Kobe

Kobe je sicer znano kot pristanišče, vendar je meni bil najbolj všeč slap. Ko sve prispeli popoldne domov je Minko šla delati večerjo (kosile sve zunaj). In sicer je mož prinesel vročo ploščo, ona pa je pripravila maso za okonomiyaki. Nato smo skupaj jedli. Bilo je dobro. Njen mlajši sin sicer ne ve kako se vest, pa full je razvajen, sam …

plošča s Okonomiyaki

Naslednji dan sta me Minako in njen mož odpeljala do postaje Osaka, od kod sem se odpravila z vlakom do letališča. Sam check-in, let in pristanek niso bili nič posebnega. Ko sem prišla v Taipei, sem si prvo kupila bus karto, poklicala Li (kolegico pri kateri sem en dan prespala), ter nato šla z avtobusom do nje. Bus je potreboval VELIKO PREVEČ časa, sam ok. Me je počakala.

Moj prvi vtis o Taipei-ju in Tajvanu je bil … SOPARNO (bilo je 32 stopinj in 90% vlažnost). Ko sem nato stopila iz busa dol in sve se z Li odpravili do njenega »flata« sem zaznala še eno stvar in sicer sam zrak … FULLLLLLL je slab!!! Imajo blazno veliko motorjev (skuterjev), tako da ko hodiš po pločniku, je res mal … *blak* Posebno, če si prišel iz Japonske. :)

z Li pri muzeju

Da samo omenim, da Li in Eason poznam iz Couchsurfing. Tako da mi je bilo sicer malo … čudno, sam je bilo na koncu čisto cool. Toplo priporočam! Moraš biti previden. Pameti ne puščat doma, sam zato ker se gre na dopust, sam od 4 izkušenj (kjer sem dobesedno šla domov k ljudem) so bile 3 zelo dobre, ena pa … me je pozabila. No kakorkoli že … Its one of the ways to meet people/natives!

Taipei 101 zvečer

Pa da se spet vrnem; z Lis sve se dobro ujeli. Ko me je nato pripeljala do svojega stanovanja, pa je bil to mal šok. Imela je eno posteljo eno mizico in nič oken. … mi je povedala, da bo šla ona k svojim staršem domov in da bom sama v sobi. Tuš si punce delijo (fantje niso dovoljeni), kuhinje nimajo, imajo pa hladilnik. …

"beast" pred muzejem

Po tušu smo šle skupaj s še eno kolegico na večerjo; sem samo jaz jedla (piščanec, riž, zelenjava) – je bilo v redu. Nato smo šle do Taipei 101, da sem jaz pridno poslikala ter se malo sprehajale. Ko smo prehodile dosti, sve šli z Li do neke vrste »mestne hiše« ter se tam usedli zunaj in opazovali ljudi ter se pogovarjali. Ker je v Taipei-ju (pa mislim da v celem Tajvanu) tako vroče, se ljudje dobijo po sončnem zahodu in telovadijo skupaj. Tako da si imel tam vse starostne skupine, ki so plesali, telovadili, tudi s sulico, hodili, tekli …

igrajo "šah"

Ko sve prišli domov, se je ona poslovila ter odšla domov. Naslednji dan, je prišla okoli 10ih nazaj. Tako sve v torek odšli v muzej, ki je bil zanimiv, sam FULLLL velik (prevelik zame) ter ene zgradbe, ki naj bi bila narejena iz plastenk. Pred to zgradbo je bil »park« kjer sta bila dva … drevesa, ki sta igrala šah.

Ob šestih smo bili zmenjeni z Eason-om, da me je prišel iskat, in sem potem šla k njemu za naslednja dva dni. Pa o tem drugič več.

Se slišimo kmalu spet :)

Lea

Dopust in novo šolsko leto

HI

Po dolgem času sem se spet odločila, da malo pišem. Saj je od mojega zadnjega pisanja preteklo veliko preveč časa.

Pa da samo malo na kratko opišem, kaj je novega.

Odkar sem na zadnje pisala, sem podaljšala pogodbo za delo, tako da bom tu vsaj še eno leto. Mi kar ustreza. Sicer je včasih dolgčas, sam vseeno je cool in sem trenutno čist happy.

1368 stopnic v Kotohira

Vmes sem imela tudi počitnice/dopust. Konec marca/začetek aprila so namreč spomladanske počitnice za male. V tem času nisem kaj dosti naredila. Veliko sem počivala, šla sem tudi do Kotohire, ki je … en tempelj z veliko stopnicami. Je veliko ljudi reklo, da je nekaj posebnega. Veliko sem hodila, saj je bilo stopnic veliko preveč. In da ne bo slučajno kdo rekel, da nisem šla, je tukaj slika. ;)



Pogled iz mosta

Prav tako sem med počitnicami šla v Naruto, kjer imajo vrtince v morju. Naruto je v Tokushimi, kar je provinca zraven Kagawe, kjer sem jaz. Ker je oddaljena nekaj ur vožnje, sva se s kolegom odpravila že zjutraj. Ko končno prispeš v Naruto z vlakom, je bus ki te nato odpelje do »parka« tako tempiran, da moraš le-tega eno uro čakat. Na srečo, je bil tam en starejši par Japoncev, ki sta nama predlagala, če si delimo taksi. To smo tudi naredili in na koncu sta vse plačala onadva, čeprav sva midva imela denar pripravljen. *lucky* Skupaj smo se tudi slikal in se nato odpravili na most, od koder lahko vidiš vrtince.



Pazi se vetra :-)

Te vrtinci, naj bi se najbolj videli med polno ali prazno luno. Na žalost sva bila midva tam ravno vmes, ampak se je vseeno lepo videlo. Potem sva imela veliko preveč časa, do naslednjega vrhunca (imajo dve uri, ko naj bi se najbolj videli, ena je zjutraj in ena popoldne). Za unega popoldne sva se nameravala odpeljati s čolnom, tako da sva šla vmes nekaj pojest in nato do obale, kjer je bilo morje ZAKONSKO. Ker je to ožina, je morje malo bolj divje, pa tam kjer sva bila ni bilo drugih, pa še sonce je lepo grelo :-)



Vrtinci so kot ninja; pride in izgine

Ko sva nato šla z ladjo do vrtincev, so bili vsi Japonci, "wow" pa "tokrat je full veliko vrtincev". Sej je bilo res lepo, sam tok posebno … ne vem. V vsakem primeru se je splačalo iti pogledat.

Ker sem tako prvi teden mojega dopusta veliko hodila okoli in kolesarila, sem drugi teden bolj počivala. Pa še full je deževalo in pihalo, tako da so eni govorili, da je kao tajfun, sam ni bil. Je pa bilo razglašeno posebno stanje, tako da če bi delala, bi bili otroci poslani domov.

Od petka 06. aprila se je nato zopet začel vrtec. Dobili smo enega novega malega, ki … je razvajen … pa še nič ne govori angleško … počasi se daleč pride. Dva ta mala pa sta se preselila v druge prefekture, ker tle se očitno vsi SKOZ selijo. Sedaj imam tako v vrtcu 10 otrok.

Druga večja sprememba zame pa je bila, da se je Minako, moja sodelavka, prav tako preselila, in sicer v Osako, ker je bil njen mož premeščen. Namesto nje je prišla od šefice hči, ki ne zna angleško in je tako malo težko delat z njo. Ko je čas igranja z otroci je cool, drugače pa je sedaj ves govor s ta malimi na meni, saj šefice ni veliko v učilnici. Po prvem tednu je meni tako glas čisto pošel, tako da sem šefici rekla, da jaz ne bom mogla več tako naprej, naj bo lepo prosim tudi ona notri in bere ta malim ter se dere oz. disciplinira, da jaz ne morem vsega, ker si bom drugače glasilke čisto uničila. Poleg vsega pa imam poleg vrtca, še popoldanske ure, kjer pa res govorim, samo jaz. No prejšnji teden sem tako govorila veliko manj, kot tudi šefica je bila prisotna več, tako da … je bolje.

Moram pa čisto odkrito priznat: da FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL pogrešam Minako!!!!!

…

A je bilo še kaj takega … ?



*mehappy*
sladka pena in perfektno ozadje

Aja … sakura (japonska češnja) je cvetela. Je bilo lepo, sem šla na tri hanami (sakura-gledanje). V Marugame, je bilo lepo, vreme je bilo fantastično, pa še potem mi je en kolega posodil za en teden svoj Kindle touch … praktično. AJA, pa sladko peno sem jedla :-)

V Takamatsu smo nato imeli hanami en teden kasneje. Je bilo tudi lepo, posebno ker smo ga imeli zvečer, tako je bi bilo lepo gledat sakuro, ko je bila obsijana. Je pa bilo mrzlo, saj se zvečer tukaj še vedno shladi. Po samem hanami, smo šle k Takako domov na tako-yaki (pečena hobotnica v kuglicah?) in jagode. Skupaj smo se potem pri njej pogovarjale, gledale eno oddajo ter jedle.



Danny, Mimi in Taka grilajo

Naslednji dan sem šla z Danny-jem in njegovo punco Mimi v … na en hrib, kjer imajo zakonsko urejen BBQ (za grilat). Prav tako imajo veliko aktivnosti za ta male. (upam da bomo lahko kdaj prišli z vrtcem sem. Sem šefici predlagala, pa se je strinjala *hopehopehope*). Tudi tukaj je bilo lepo, sam sta šla Danny in Mimi hitro … ok ni bilo hitro, sam prej domov. Sem pa zato imela možnost se zapeljat v knjižnico in trgovino, katera ima dobre stvari in je rahlo stran, tako da moram imeti čas, da jo obiščem.

Danes dežuje, tako da sem doma. Sem se pa včeraj dobila s Cassandro in sve v parku pojedli sladoled, ko so se nama pridružili eni otroci, in nama dali vodne balone. Ker se je Cassandra prvič prestrašila, ko je punčka dvignila balon, jo je le-ta potem skozi zafrkavala, dokler balon ni počil … :-)

V torek pa greve skupaj na wasabi-burger v McDonald. Komaj čakam. Wasabi se mi dopada. Posebno je dober v sushiju, katerega sem zadnje mesec jedla … verjetno prevečkrat. … no kakorkoli že, wasabi je podobno kot pri nas doma hren. FULLLLL OK

Zadnja stvar, ki jo omenim, pa je ta, da imam med Golden week (29-04-05.05) dopust. (Tukaj so namreč 29.4, 30.4, 3.5, 4.5 in 5.5 prazniki. A niso nesramni. Kako sta lahko prvi in drugi delavna. Pa še moj rojstni dan je. Ampak, vrtec je zaprt, tako da jaz k sreči ne delam, ampak vseeno.) NO kakorkoli že. Ker imam dopust se bom odpravila v Tajvan od 30.04 do 07.05) Vikend pred tem, pa grem v Osako obiskat Minako. KOMI ČAKAM!!!!!!!!

To je to od mene. Prosila bi, če mi kdaj kdo napiše kakšno vrstico, da vem da še spremljate ;-)

PP

Lea

Tokijo - Part 2

Pozdrav

Dne 15.01.2012

No pa sem doma, in pridno imam že en teden dela za seboj. Vikenda je tudi skoraj konec, tako da preden se odpravim spat, malo opišem kaj se je dogajalo v Tokiju. … bolj na kratko J

No v ponedeljek 26.12 sem se dobila s Hannah (ona živi tukaj v Takamatsu in je drugače iz Nove Zelandije). Načrt je bil, da se dobimo s Katjo, vendar ker je zbolel njen sin, smo prestavili na … kasneje. Z Hannah ter še enimi njenimi kolegi smo se dobili v Shinjuku ter se odpravili do Goverment building, od koder smo videli Mt. Fujii. Imeli smo tudi srečo, saj smo videli tudi sončni zahod. Sonce je zašel skoraj za Mt. Fujii in je bilo res lepo. Prilagam sliko.

Po tem smo se dobili še z drugimi kolegi iz Kagawe. Odšli smo v Park Hayatt, al nekaj takega. To je zelo visok hotel in v 52 nadstropju imajo lokal/restavracijo. Tam smo se posedli ter naročili nekaj za pit. Jaz osebno sem pila belo vino ter zanj dala veliko … sam skoraj ne morem reč't preveč, ker je bil razgled THE BEST J Bi priložila slike, pa ni fotoaparat naredil nobene dobre L

Po tem smo šli v Izakayo, kjer so se nam zopet pridružili še ostali. Bilo je … ok, sam je bil en tip (pozabila ime) tečen, pa … Bilo je OK.

dobra hrana, pijača in družba

Nasedanje dni sem hodila na kosila in večerje; obiskala sem tudi Shimokitazawa, kjer so imeli »Don-Don-Down on Wednesday« (ime trgovine), ter so bile tako oblačila še dodatno znižana. Prav tako sva s Tino tukaj odkrili fullllllllll luštkan lokal, kjer so imeli res dobro hrano. (prilagam sliko)

Preselila sem se tudi k Ayumi za nekaj dni. In sicer sva bili zmenjeni v sredo zjutraj, vendar je zaspala in … no kakorkoli že na koncu sem le našla njen dom in ko mi je predala ključ je letela na vlak. Stanovanje je bilo pospravljeno TIP-TOP, ker je tle na Japonskem fullll pomembno baje, da lepo pospraviš stanovanje in nič iz starega leta ne preneseš v novo. No … men je bilo mal čuden, ker je bilo vse zelo pospravljeno, ampak ok. Spodaj ima trgovino Lawson 100, kar je 100 yen shop za hrano, tako da je bilo fino, ko sem hotela kaj jest, ni bilo potrebno daleč.

na železniški s CS-friends

Za novo leto, sva bili s Tino zmenjeni, da se dobiva s … prijatelji od couchsurffing … imeli so zbor v Meguro, tako da smo se tam dobili ob pol enajstih. Prišlo je zelo veliko ljudi … okoli 40, predvsem tujci. Skupaj smo potem odšli naprej do Tokyo tower (tam so spuščali balončke ob polnoči – to so beli baloni, na katerega napišeš svojo željo ter ga ob polnoči spustiš)

 

Nadaljujem veliko prepozno 30.1.2012

baloni pripravljeni na vzlet

Ob samem »stolpu« sva s Tino šli sami se malo prerivat do boljših mest in tako sva bili na koncu tudi sami rahlo ločeni. Sem pa stala poleg enega para (Japonka in Francoz), s katerima sem se dobro pogovarjala. Na koncu mi je punca skoraj dala svoj balon (njen tip ni bil nič kaj preveč navdušen nad njeno ponudbo). Sam sem tudi sama rekla, da naj kar ona ima svoj balon, saj je na njemu njena želja. Potem smo odštevali ter ob polnoči so ljudje spustili svoje balone. Bilo je nice … sam veliko prekratko. Jaz osebno raje vidim ognjemet, sam OK, enkrat sem tudi to hotela videt, tako da cool.

Po tem so se eni začeli prerivati ven, drugi pa v nasprotno stran k templju. Jaz sem vmes zgubila Tino, sem pa srečala nekaj ljudi od Megura (Yuu - organizirala, Matt - Anglež, Jan - Nemec … pa drugi), tako da sem se njim pridružila, ter smo se skupaj korak za korakom prebijali k templju. Ko prideš do templja vržeš notri kovanec za 5 yenov ali/in kovanec za 10. 5-yen ali »go-en« pomeni nekaj podobnega dobra zveza oz. pač ko si želiš dobro zvezo. 10-yen ali »juu-en«, se vzame samo zvok »juu«, ki je del zvoka »juu-bun« kar je zadostno/dosti. To naj bi pokrilo vse. NO jaz sem vrgla oba; ziher je ziher; pravijo. J

Za ta pohod smo porabili skoraj 1 uro, tako da smo se hitro odpravili nazaj pred vhod, saj smo bili s preostalo skupino zmenjeni ob enih tam. Po tem smo šli v trgovino na wc, kjer se je Tina tudi poslovila, ker se na žalost ni počutila najbolje. Sama sem se v trgovini začela pogovarjat z enim Rusom, ki dela v ZDA in z enim Avstralcem, katerega starši so Hrvati. J Smo šli potem skupaj v McDonald nekaj pojest, ter se nato pridružili drugim na pijači v eni gostilni.

Ko smo bili v gostilni, meni zvoni telefon in sem mislila, da je Rok, tako da sem šla ven, da bom lahko kaj slišala. Zunaj sem nato ugotovila, da me kličejo iz Radia (mislim da Val202), ter da me bodo intervjuvali. Morali bi Tino, sam nje niso dobili, ali je niso klicali, tako da so potem meni rekli. NO JA, sem rekla, naj tok počakajo, da si grem notri po plašč, vmes sem poklicala Roka, da sem mu povedala, vzela plašč ter letela nazaj ven. … Mislim da je bilo čist OK. Edino kar se mi je zdelo bedno, je bilo, da se mi na koncu ni nihče zahvalil, in da so me iz etra enostavno dali v glasbo in nato prekinil. … Mislim, jaz sem njim delala uslugo in vsaj, »lepo praznuj naprej« al' pa »hvala« bi bilo lepo; po moje!



me in Boris po dolgem pohodu

Ampak OK, okoli pol štirih smo se nato odpravili peš do … bog ga vedi kam. Sam lahko povem, da sem hodila skoraj 3 ure ene 11 km v visokih škornjih! BOGE MOJE NOGE!!!!! Predvsem podplati. Sam sem se vmes uspela dober pogovarjat s Janom malo po nemško in z Borisom, tako da je bilo cool.

Hodili smo predvsem zato, da bi videli prvi sončni vzhod, ker naj bi bilo to tle nekaj posebnega. No na koncu nismo prišli do unega templja pravočasno, sončnega vzhoda nismo videl, ker so bili oblaki nizko, sam smo se pa FULLLLLLLLLLLLL zabavali; predvsem na mostu, kjer smo si vmišljali sončni vzhod J. Se je splačalo. Pa še na koncu, ko sem šla domov, sem na moji postaji videla sonce, kako je prišlo izza oblakov, tako da sem sončni vzhod videla, sicer ne ob 6:51 ampak ob 8: in nekaj.

V ponedeljek smo nato šle s Tino malo k Katji, katera je pripravila FULLLLLLLLLLLLLL dobro kosilo, pa še njenega Liam-a sem spet videla. Kok je ta otrok zrasel. Pri mojih v vrtcu niti ne opazim, ker jih skozi gledam, sam pri Liam-u se pa full lepo vidi, da sedaj že okoli cepeta, kot pravi gospod. J

Ko sve se vrnili v Tokyo, sem se dobila z Janom in enim njegovim kolegom, tako da smo šli skupaj nekaj pojest in nato še na sushi … vem se sliši mal čudno, sam je bilo čist cool. Nam v ikazayi (japonska restavracija) ni bilo kaj preveč všeč, tako da smo se prestavili. Sushi place je bil OK, sushi je bil dober, sam … pač jaz mam raje, če mi ga postrežejo Japonci (tle so bili …Kitajci al' Filipinci).

V torek sem se preselila nazaj k Tini, ključ sem pa dala kar Taira (fantu od Ayumi), ker se je ona vrnila prepozno in drugače ne bi ujela več zadnjega vlaka. Sva pa šla skupaj nekaj pojest, v kitajsko – je bilo RES dober. Sem bila kr malo presenečena.

V sredo sem se nato dobila z Borisom in sva šla na večerjo v eno italijansko restavracijo, ker sem jaz želela jest pizzo ter na pijačo. Naslednji dan je letel v Indijo, ker se je tam njegova sestra poročila. Po moje je mogla biti ta poroka full zakon, je rekel da bo trajala 3 dni. Nisem vedela, da se to še vedno dogaja J *mitai*

V petek sem se nato dobila z Ayumi na okonomiyaki, ki je bil FULLLLLLLLLLL zanič! Jaz res ne vem, kako ne znajo narest' dobrega drugje kot tle pri meni! BEDARIJA. Sva se pa dobro pogovarjali, tako da se je samo zaradi tega splačalo.

AJA, Ayumi je un dan delala, ter ni vedela kdaj konča delo, tako da mi ni mogla povedat, kdaj se dobiva. Sem se tako šla čez dan malo sprehajat po Yoyogi-parku kjer sem srečala ene Brazilce, katere sva s Tino spoznali prej (tako za ene 10 minut). To so v resnici en Brazilec, en Portugalec, en »Portugalski Afričan« ter v Yoyogi-ju je bil še en Japonec. So me ogovorili, in resnici na ljubo, se jih jaz nisem spomnila. Vsaj na začetku ne. Potem so me »intervijual«, ker snemajo en dokumentarec, pa smo se malce pogovarjal. Tle je bilo zanimivo, da mi je Thommas rekel, da delujem srečno J in nekako se mi je takrat vse poklapalo in sem res ugotovila, da sem. Sicer ni vse perfektno, sam *me-happy*!!!!!!!!!!!!!!!!!! FULLLLLLLLLLLLL pomembno odkritje. Zanimivo, kako je če ti to nekdo drugi reče.



fantje preformajo :-)

No ja, po tem »intervjuju« smo šli na kavo in potem še k njim, kjer so mal peli in igrali … pač umetniki kot umetniki. Sem pa bila prijetno presenečena nad zmožnostjo improviziranja, katero so pokazali pri glasbi! Od njim sem potem odšla okoli devetih, ker mi je Ayumi vmes sporočila, da je na poti.

(spet se mi ne da več!!!! – drugič naprej pa slike)