Tuesday 22 May 2012

Tajvan – part 3

Kot obljubljeno vam sedaj podam še 3del – Kenting.

nočna potepača; polž in žaba (najdeš?)
V Kenting sve z Barbabo prišli zvečer, čekirali v sobo ter se odpravili po stojnicah nekaj pojest. Poizkusili sve različne »dobrote«, nekatere so bile dobre, druge bolj tako, ampak sve se lepo najedli in zvečer prišli nazaj v hostel. Tukaj so bili v predsobi eni ljudje, in sve se odločili, da se jim pridružive. Pač vedno je dobro spoznati nove ljudi.
hostel in dekoracija
Največ sem se pogovarjala z enim Nemcem (ne vem imena, je naslednji dan odšel. Je pa drugače ravno končal srednjo šolo - - - …. Mlado ^-^). Potem je bil tu še en Američan, Shawn ter Japonec Kiichiro (se mi zdi), z njima smo se dobro ujeli; ter drugi. Aja, tam je bil med drugim tudi en butast Anglež, s katerim se ni nihče dobro razumel, še najmanj pa jaz, ker je imel kompleks večvrednosti. Ampak OK, konec koncu smo se dobro pogovarjali in se zmenili, da gremo Barbara, Shawn, Kiichiro in jaz naslednji dan skupaj na plažo.
plaža v Kentingu
V soboto smo se tako odpravili plavat. … Na veliko mestih je prepovedano plavat, kot sem že omenila. Razlog naj bi bil, KAO, da so močni tokovi, tako da nihče niti ne sproba, ali nakladajo ali ne. Smo pa vseeno šli do plaže, kjer je bilo dovoljeno kopanje; čeprav le do boj, se orenk mazali s sončno kremo ter uživali. Fanta sta prinesla s seboj žogo, pa frisbi … tako da smo se igrali pa skakali po pesku kot otroci. ZELO ZABAVNO!!!
V najhujši vročini smo šli nekaj pojest v hostel  ter potem nazaj na plažo. V tej drugi rundi, se nam je pridružil, še en … Američan, Jonathan, ki drugače živi v Taipei-ju. Ne vem točno kako, sam oba druga sta odšla pred nama v hostel, tako da sve ostali sami s tem Američanom. Ko smo se nato tudi midve odpravili domov, smo se zmenili, da se zvečer dobimo na pijači, ter naj še preostala dva povabimo.
kuha juho/makarone
To smo potem tudi naredile. Seveda po tušu in počitku. Tokrat smo tudi zunaj na »stojnicah« si nekaj nabavil za jest. Jaz sem vzela neke vrste juho/makarone, kjer si sam izbereš kaj boš dal v juho, ter katere makarone boš jedel, potem pa vse skuhajo ter dajo ti dajo v plastično vrečko ter palčke. ^-^
naša mala družba na začetku večera
Zanimiva izkušnja. Sej je bilo dobro, pa tudi najedla sem se. … kot rečeno, v Tajvanu sem pridno poizkušala nove stvari. Ob devetih smo se nato dobili z Jonathan. Šli smo do »lokala«, to je bil en dom-avto, ki je imel stole in mize ob cesti, se usedli in naročili pijačo. Bilo je fino. Jonathan je vsake toliko odšel k sosednji mizi, kateri smo se nato pridružili tudi ostali, ter smo tako spoznali še več ljudi. Midve sve ostali zunaj do ene dveh, potem pa odcepetali domov.
Naslednji dan smo spakirale vse, se od-čekirali in šli malo na sprehod … ok naj bi bil sprehod, sam … ni bil, ker te Tajvanci ne vejo, kaj je park. Je bila namreč samo cesta za avte, po katerih hodijo tudi ljudje. Sonce je full pripekal, tako da sve obupali, se vrnili v hostel, vzeli kopalke iz ruzaka ter se odpravili na plažo. Malo kasneje se nama je pridružil še Shawn. Na plaži nismo bili dolgo, ker je bilo FULLL vroče, pa še vsi smo bili kljub mazanju rdeči. Po vrnitvi v hostel, smo se stuširali, pripravili na odhod, ter odšli na bus postajo. Tam smo nato čakali avtobus kar nekaj časa, ker … pojma nimam zakaj. Sam na koncu smo le dobili bus do Kaohsiung-a.
opečena ampak lačna ;)
V Kaohsiungu, sve šli nato z Barbaro na kosilo/večerjo. Je bila dobra, pa še ruzag sve lahko odložili za samo 10 tajvanskih dolarjev (kar je nič), tako da sve potem lahko malo pohajkovali po trgovinah, saj sem jaz imela vlak na letališče šele od pol desetih zvečer.
moj vlak iz Kaohsiung-a
Sama pot do letališča je bila prijetna, sam je bilo pa potem letališče GROZNO!!!! Ravno ga namreč prenavljajo, tako da ni nikjer stolov (razen unih predpotopnih), nikjer trgovin za kupit … pa bilokaj, in nikjer nobenih ljudi. Kar je kar malo *scary*. Se mi je pa takoj na začetku pridružil en Japonec, tako da sva potem skupaj posedala in se pogovarjala. On je nato lahko zaspal za kako uro, jaz nisem mogla nič.
Ko sem bila nato ob sedmih končno na letalu, sem zelo hitro zaspala in moram rečt, da se je bila prava muka se zbudit. Sama pot iz letališča v Nanbo (Osako) je bila … ok. Tam sem potem vzela karte za bus domov ter se dobila z Minako na kosilu. Skupaj sve pojedli, se malo pogovarjali ter se imeli lepo. Mislim sicer da nisem bila najboljša družba saj sem bila ZELO utrujena, sam …
Na busu, nisem kaj dosti spala. Domov sem nato prišla okoli petih, vsa presrečna, da sem končno doma. In to je bilo to.

Kot rečeno, nisem sicer videla veliko stvari, sam sem se pa imela lepo :)

Sunday 13 May 2012

Tajvan part 2


Kje sem ostala? … Ok se pravi, ko sem se prestavila od Li k Eason, sem ugotovila, da on pravzaprav ne živi v Tajpeju, ampak kakšno uro stran. Ko sva prispela do njegovega doma, je bila že noč, tako da si je od strica sposodil skuter in sva se odpeljala v mesto jest.
pred nočnim sejmom *scared*
Kot že rečeno, veliko ljudi vozi skuterje, tako da je kar gneča na cesti, sam vseeno je bilo meni zakonsko. Pač motorji so cool ^-^
sladica, kot lešnik
V samem mestu, sva šla na »street food« (ulično hrano). Ker je taka vročina podnevi, veliko ljudi ne je prav veliko čez dan. Tudi sama nisem. Potem zvečer, pa se gre ven in se je različne stvari. Moram samo sebe pohvalit na tem mestu, ker sem poizkusila vse kar mi je ponudil in pri veliki večini sem lahko tudi jedla. Najprej sem jedla »yofan«, nekakšen lepljivi riž z gobami in rakci, potem »sladico«, ki … ne vem no … meni ni bila preveč všeč. Zgleda kot lešnik in tudi okus je podoben, sam … Pač to moraš probat. Imeli so tudi veliko sadja, tako da sem jedla ananas, ki je veliko bolj sladek, kot drugje in pečen sladek krompir, ki je bil res dober. Na stojnicah pa nisi kupoval samo hrane ampak tudi oblačila, tako da sem si kupila ene full zakonske hlače in krilo.
jaz in Eason na kamnih
Naslednji dan sva se odpeljala do obale, kjer je … park (imajo kamen, ki zgleda kot glava). No midva sva raje plezala po kamnih in imela prav lep razgled na morje. Voda je bila tu tudi zelo čista in lepa, sam se na žalost ni dalo kopat, pa še prepovedano je bilo (v Tajvanu je veliko mest, kjer se ne smeš kopat).
hobotnica z zelenjavo in raca
Za kosilo sva šla zopet … ni stojnica, sam tudi ni restavracija … nekaj vmes, kjer sva jedla makarone, ki so bili prekuhani, raco ter hobotnico z zelenjavo. Vse razen makaronov je bilo dobro, sam veliko preveč zame. Po tem sem si kupila majico, ker nisem imela kopalk s seboj, pa sva se šla kopat lepo v cotah. To niti ni bilo čudno, ker so v Tajvanu prav tako kot na Japonskem vsi oblečeni … ok ne vsi, sam pa večina. To je meni nerazumljivo, sam OK, vsakemu svoje.
ramen, črno jajce in ...
Zvečer je začelo full deževati, ampak sva šla vseeno pravo ven nekaj pojest. Nekakšen ramen in ... črno jajce in čudna *fuj* sladica.
Nato sva šla z avtom na neko goro, kjer je bil včasih rudnik zlata. Sedaj je zaliv ter reka, katera teče iz gore v morje polna kisline, ki se je usedla na dno ter noče izginit … Čeprav je zelo deževalo si lahko v morju še vedno videl plasti kisline. … bedno, ne?!
"sladica"
No ja, ko sva končno prispela na goro, sva še nekaj časa hodila po dežju; hvala bogu imam jaz vedno s seboj dežnik, tako da vsaj nisva bila tako mokra. Sladica je bila zopet nekaj čudnega … v Tajvanu imajo veliko sladic s fižolom in še nečem, tako da to je meni pač čudno. Sem pa pridno vse pojedla.
Naslednji dan sem se nato odpravila z vlakom prvo do Tajpeja in nato s hitrim vlakom do Kaohsiunga. Tam sem bila zmenjena z Barbaro. Sam sem se zmenila na drugi postaji kot sem v resnici prišla in sve se tako malo iskali. K sreči pa mi je Takako predhodno dala Kindla, ki ima G3 in je tako net delal in sve se lahko po mailu zmenili in nato našli. (THANK YOU TAKAKO!)
darilo PizzaHut *cute* :)
V Kaohsiungu sem bila samo en dan. In sicer sve šli ven jest, ananas ter pizzo. Ananas si prvo izbereš, nato ga greš kupit in potem ti ga en tipek »olupi« in nareže. FULL v redu! Spet je bil zelo sladek in pač ne mrzel, tako da niti nisve uspeli čisto vsega pojesti. Malo sve sedeli v parku, kjer so zopet ljudje telovadili, ter se pogovarjali. Ko sve nato naročili pizzo v PizzaHut, nama jo je ta prav lepo zapakiral :)
Naslednji dan sve se nato z busom odpravili v Kenting, kjer sve ostali do nedelje. Pot sama ni bila naporna, saj je bil avtobus zelo urejen, pa sedeži široki in vse, sam je bila pa pot do same avtobus postaje prava avantura. Saj se je ulilo kot iz škafa, ravno ko sve hodili do postaje. Bili sve čisto premočeni, tako da sve se morali preobleč. Smo se pa zmenili z vremenom, da ker je bil tok nesramen, da naju je premočil čisto na začetku, da more biti od sedaj naprej lepo. In je bilo ;-)
OK sam Kenting bom opisala pa malo kasneje
 
papa


Saturday 12 May 2012

Golden week 2012 - part 1

Pozdravček
 
Yaki niku s Cassandro
Pa sem sedaj spet kakšen teden doma. Vsa zadovoljna, da sem tu, predvsem zaradi hrane. Vem da VSI pravijo, da je tajvanska hrana dobra, sam … no ja … sej tok slabo spet ni bilo. Sam ta teden (v ponedeljek popoldne sem prišla domov), sem si najprej v torek sama naredila nekaj za jest (nihče ni imel časa za sushi), v sredo sem šla na sushi in kino s Takako, v četrtek na yaki-niku (pečeno meso) s Cassandro, v petek sem si zopet sama naredila za jest – pečen piščanec s krompirjem ter jagode s sladko smetano ter danes juha, goveji zrezek s pečenim krompirjem in sirom ter zopet jagode s sladko smetano. MJAMI … končno sita. Jutri pa se dobim z »angleško skupino« in gremo zopet ven jest. … počasi bom morala zopet malo manj ven hodit, ker drugače bo predrago … sam sem pa ta teden ugotovila kako DOBER je yaki-niku … bom že nekako :-)
Pa da se raje povem kaj o »Golden week« (to je na Japonskem čas od 29. aprila do 5. maja; v tem času je 5 praznikov. Edina dneva katera nista praznik sta prvi in drugi maj … ja Japonci so čudni ^_ –  Aja, sem nekaj slišala, da bosta baje doma od naslednjega leta dalje 2. januar in 2. maj delavnika. Lahko to kdo, LEPO PROSIM, ovrže!!!
Pristanišče v Kobe
Ok sedaj pa res. Za Golden week sem se odločila, da grem na Tajvan. Zakaj Tajvan? Ker je B. šla tja, ter sve se tako lahko srečali. Na žalost je prišla šele kasneje tako da sem bila do 3. maja na svojem. Najprej sem se za vikend z Minako (moja bivša sodelavka) zmenila, da pridem k njej v Osako. V soboto sem se nato počutila ne najbolje, tako da sem bolj poležavala ter malo jedla. Sem se pa FULLLLLLLLLLL dobro pogovarjala tako, da je bilo vseeno dobro. V nedeljo sem bila nato že bolje, tako da sve se sami (brez moža in otrok) odpravili v Kobe, ki je presenetljivo blizu. Imajo avtobuse, tako da sve si kupili dnevno karto ter si ogledali mesto.
slap v Kobe
Kobe je sicer znano kot pristanišče, vendar je meni bil najbolj všeč slap. Ko sve prispeli popoldne domov je Minko šla delati večerjo (kosile sve zunaj). In sicer je mož prinesel vročo ploščo, ona pa je pripravila maso za okonomiyaki. Nato smo skupaj jedli. Bilo je dobro. Njen mlajši sin sicer ne ve kako se vest, pa full je razvajen, sam …
plošča s Okonomiyaki
Naslednji dan sta me Minako in njen mož odpeljala do postaje Osaka, od kod sem se odpravila z vlakom do letališča. Sam check-in, let in pristanek niso bili nič posebnega. Ko sem prišla v Taipei, sem si prvo kupila bus karto, poklicala Li (kolegico pri kateri sem en dan prespala), ter nato šla z avtobusom do nje. Bus je potreboval VELIKO PREVEČ časa, sam ok. Me je počakala.
Moj prvi vtis o Taipei-ju in Tajvanu je bil … SOPARNO (bilo je 32 stopinj in 90% vlažnost). Ko sem nato stopila iz busa dol in sve se z Li odpravili do njenega »flata« sem zaznala še eno stvar in sicer sam zrak … FULLLLLLL je slab!!! Imajo blazno veliko motorjev (skuterjev), tako da ko hodiš po pločniku, je res mal … *blak* Posebno, če si prišel iz Japonske. :)
z Li pri muzeju
Da samo omenim, da Li in Eason poznam iz Couchsurfing. Tako da mi je bilo sicer malo … čudno, sam je bilo na koncu čisto cool. Toplo priporočam! Moraš biti previden. Pameti ne puščat doma, sam zato ker se gre na dopust, sam od 4 izkušenj (kjer sem dobesedno šla domov k ljudem) so bile 3 zelo dobre, ena pa … me je pozabila. No kakorkoli že … Its one of the ways to meet people/natives!
Taipei 101 zvečer
Pa da se spet vrnem; z Lis sve se dobro ujeli. Ko me je nato pripeljala do svojega stanovanja, pa je bil to mal šok. Imela je eno posteljo eno mizico in nič oken. … mi je povedala, da bo šla ona k svojim staršem domov in da bom sama v sobi. Tuš si punce delijo (fantje niso dovoljeni), kuhinje nimajo, imajo pa hladilnik. …
"beast" pred muzejem
Po tušu smo šle skupaj s še eno kolegico na večerjo; sem samo jaz jedla (piščanec, riž, zelenjava) – je bilo v redu. Nato smo šle do Taipei 101, da sem jaz pridno poslikala ter se malo sprehajale. Ko smo prehodile dosti, sve šli z Li do neke vrste »mestne hiše« ter se tam usedli zunaj in opazovali ljudi ter se pogovarjali. Ker je v Taipei-ju (pa mislim da v celem Tajvanu) tako vroče, se ljudje dobijo po sončnem zahodu in telovadijo skupaj. Tako da si imel tam vse starostne skupine, ki so plesali, telovadili, tudi s sulico, hodili, tekli …
igrajo "šah"
Ko sve prišli domov, se je ona poslovila ter odšla domov. Naslednji dan, je prišla okoli 10ih nazaj. Tako sve v torek odšli v muzej, ki je bil zanimiv, sam FULLLL velik (prevelik zame) ter ene zgradbe, ki naj bi bila narejena iz plastenk. Pred to zgradbo je bil »park« kjer sta bila dva … drevesa, ki sta igrala šah.
Ob šestih smo bili zmenjeni z Eason-om, da me je prišel iskat, in sem potem šla k njemu za naslednja dva dni. Pa o tem drugič več.

Se slišimo kmalu spet :)
Lea