Kot obljubljeno vam sedaj podam še 3del – Kenting.
nočna potepača; polž in žaba (najdeš?) |
V Kenting sve z Barbabo prišli zvečer, čekirali v sobo ter
se odpravili po stojnicah nekaj pojest. Poizkusili sve različne »dobrote«,
nekatere so bile dobre, druge bolj tako, ampak sve se lepo najedli in zvečer
prišli nazaj v hostel. Tukaj so bili v predsobi eni ljudje, in sve se odločili,
da se jim pridružive. Pač vedno je dobro spoznati nove ljudi.
hostel in dekoracija |
Največ sem se pogovarjala z enim Nemcem (ne vem imena, je
naslednji dan odšel. Je pa drugače ravno končal srednjo šolo - - - …. Mlado
^-^). Potem je bil tu še en Američan, Shawn ter Japonec Kiichiro (se mi zdi), z
njima smo se dobro ujeli; ter drugi. Aja, tam je bil med drugim tudi en butast
Anglež, s katerim se ni nihče dobro razumel, še najmanj pa jaz, ker je imel
kompleks večvrednosti. Ampak OK, konec koncu smo se dobro pogovarjali in se
zmenili, da gremo Barbara, Shawn, Kiichiro in jaz naslednji dan skupaj na
plažo.
plaža v Kentingu |
V soboto smo se tako odpravili plavat. … Na veliko mestih je
prepovedano plavat, kot sem že omenila. Razlog naj bi bil, KAO, da so močni
tokovi, tako da nihče niti ne sproba, ali nakladajo ali ne. Smo pa vseeno šli
do plaže, kjer je bilo dovoljeno kopanje; čeprav le do boj, se orenk mazali s
sončno kremo ter uživali. Fanta sta prinesla s seboj žogo, pa frisbi … tako da
smo se igrali pa skakali po pesku kot otroci. ZELO ZABAVNO!!!
V najhujši vročini smo šli nekaj pojest v hostel ter potem nazaj na plažo. V tej drugi rundi,
se nam je pridružil, še en … Američan, Jonathan, ki drugače živi v Taipei-ju.
Ne vem točno kako, sam oba druga sta odšla pred nama v hostel, tako da sve
ostali sami s tem Američanom. Ko smo se nato tudi midve odpravili domov, smo se
zmenili, da se zvečer dobimo na pijači, ter naj še preostala dva povabimo.
kuha juho/makarone |
To smo potem tudi naredile. Seveda po tušu in počitku.
Tokrat smo tudi zunaj na »stojnicah« si nekaj nabavil za jest. Jaz sem vzela
neke vrste juho/makarone, kjer si sam izbereš kaj boš dal v juho, ter katere
makarone boš jedel, potem pa vse skuhajo ter dajo ti dajo v plastično vrečko
ter palčke. ^-^
naša mala družba na začetku večera |
Zanimiva izkušnja. Sej je bilo dobro, pa tudi najedla sem
se. … kot rečeno, v Tajvanu sem pridno poizkušala nove stvari. Ob devetih smo
se nato dobili z Jonathan. Šli smo do »lokala«, to je bil en dom-avto, ki je
imel stole in mize ob cesti, se usedli in naročili pijačo. Bilo je fino. Jonathan
je vsake toliko odšel k sosednji mizi, kateri smo se nato pridružili tudi
ostali, ter smo tako spoznali še več ljudi. Midve sve ostali zunaj do ene dveh,
potem pa odcepetali domov.
Naslednji dan smo spakirale vse, se od-čekirali in šli malo
na sprehod … ok naj bi bil sprehod, sam … ni bil, ker te Tajvanci ne vejo, kaj
je park. Je bila namreč samo cesta za avte, po katerih hodijo tudi ljudje.
Sonce je full pripekal, tako da sve obupali, se vrnili v hostel, vzeli kopalke
iz ruzaka ter se odpravili na plažo. Malo kasneje se nama je pridružil še
Shawn. Na plaži nismo bili dolgo, ker je bilo FULLL vroče, pa še vsi smo bili
kljub mazanju rdeči. Po vrnitvi v hostel, smo se stuširali, pripravili na
odhod, ter odšli na bus postajo. Tam smo nato čakali avtobus kar nekaj časa,
ker … pojma nimam zakaj. Sam na koncu smo le dobili bus do Kaohsiung-a.
opečena ampak lačna ;) |
V Kaohsiungu, sve šli nato z Barbaro na kosilo/večerjo. Je
bila dobra, pa še ruzag sve lahko odložili za samo 10 tajvanskih dolarjev (kar
je nič), tako da sve potem lahko malo pohajkovali po trgovinah, saj sem jaz
imela vlak na letališče šele od pol desetih zvečer.
moj vlak iz Kaohsiung-a |
Sama pot do letališča je bila prijetna, sam je bilo pa potem
letališče GROZNO!!!! Ravno ga namreč prenavljajo, tako da ni nikjer stolov
(razen unih predpotopnih), nikjer trgovin za kupit … pa bilokaj, in nikjer
nobenih ljudi. Kar je kar malo *scary*. Se mi je pa takoj na začetku pridružil
en Japonec, tako da sva potem skupaj posedala in se pogovarjala. On je nato
lahko zaspal za kako uro, jaz nisem mogla nič.
Ko sem bila nato ob sedmih končno na letalu, sem zelo hitro
zaspala in moram rečt, da se je bila prava muka se zbudit. Sama pot iz letališča
v Nanbo (Osako) je bila … ok. Tam sem potem vzela karte za bus domov ter se
dobila z Minako na kosilu. Skupaj sve pojedli, se malo pogovarjali ter se imeli
lepo. Mislim sicer da nisem bila najboljša družba saj sem bila ZELO utrujena,
sam …
Na busu, nisem kaj dosti spala. Domov sem nato prišla okoli
petih, vsa presrečna, da sem končno doma. In to je bilo to.
Kot rečeno, nisem sicer videla veliko stvari, sam sem se pa
imela lepo :)