Tajvan – part 3

Kot obljubljeno vam sedaj podam še 3del – Kenting.

nočna potepača; polž in žaba (najdeš?)

V Kenting sve z Barbabo prišli zvečer, čekirali v sobo ter se odpravili po stojnicah nekaj pojest. Poizkusili sve različne »dobrote«, nekatere so bile dobre, druge bolj tako, ampak sve se lepo najedli in zvečer prišli nazaj v hostel. Tukaj so bili v predsobi eni ljudje, in sve se odločili, da se jim pridružive. Pač vedno je dobro spoznati nove ljudi.

hostel in dekoracija

Največ sem se pogovarjala z enim Nemcem (ne vem imena, je naslednji dan odšel. Je pa drugače ravno končal srednjo šolo - - - …. Mlado ^-^). Potem je bil tu še en Američan, Shawn ter Japonec Kiichiro (se mi zdi), z njima smo se dobro ujeli; ter drugi. Aja, tam je bil med drugim tudi en butast Anglež, s katerim se ni nihče dobro razumel, še najmanj pa jaz, ker je imel kompleks večvrednosti. Ampak OK, konec koncu smo se dobro pogovarjali in se zmenili, da gremo Barbara, Shawn, Kiichiro in jaz naslednji dan skupaj na plažo.

plaža v Kentingu

V soboto smo se tako odpravili plavat. … Na veliko mestih je prepovedano plavat, kot sem že omenila. Razlog naj bi bil, KAO, da so močni tokovi, tako da nihče niti ne sproba, ali nakladajo ali ne. Smo pa vseeno šli do plaže, kjer je bilo dovoljeno kopanje; čeprav le do boj, se orenk mazali s sončno kremo ter uživali. Fanta sta prinesla s seboj žogo, pa frisbi … tako da smo se igrali pa skakali po pesku kot otroci. ZELO ZABAVNO!!!

V najhujši vročini smo šli nekaj pojest v hostel  ter potem nazaj na plažo. V tej drugi rundi, se nam je pridružil, še en … Američan, Jonathan, ki drugače živi v Taipei-ju. Ne vem točno kako, sam oba druga sta odšla pred nama v hostel, tako da sve ostali sami s tem Američanom. Ko smo se nato tudi midve odpravili domov, smo se zmenili, da se zvečer dobimo na pijači, ter naj še preostala dva povabimo.

kuha juho/makarone

To smo potem tudi naredile. Seveda po tušu in počitku. Tokrat smo tudi zunaj na »stojnicah« si nekaj nabavil za jest. Jaz sem vzela neke vrste juho/makarone, kjer si sam izbereš kaj boš dal v juho, ter katere makarone boš jedel, potem pa vse skuhajo ter dajo ti dajo v plastično vrečko ter palčke. ^-^

naša mala družba na začetku večera

Zanimiva izkušnja. Sej je bilo dobro, pa tudi najedla sem se. … kot rečeno, v Tajvanu sem pridno poizkušala nove stvari. Ob devetih smo se nato dobili z Jonathan. Šli smo do »lokala«, to je bil en dom-avto, ki je imel stole in mize ob cesti, se usedli in naročili pijačo. Bilo je fino. Jonathan je vsake toliko odšel k sosednji mizi, kateri smo se nato pridružili tudi ostali, ter smo tako spoznali še več ljudi. Midve sve ostali zunaj do ene dveh, potem pa odcepetali domov.

Naslednji dan smo spakirale vse, se od-čekirali in šli malo na sprehod … ok naj bi bil sprehod, sam … ni bil, ker te Tajvanci ne vejo, kaj je park. Je bila namreč samo cesta za avte, po katerih hodijo tudi ljudje. Sonce je full pripekal, tako da sve obupali, se vrnili v hostel, vzeli kopalke iz ruzaka ter se odpravili na plažo. Malo kasneje se nama je pridružil še Shawn. Na plaži nismo bili dolgo, ker je bilo FULLL vroče, pa še vsi smo bili kljub mazanju rdeči. Po vrnitvi v hostel, smo se stuširali, pripravili na odhod, ter odšli na bus postajo. Tam smo nato čakali avtobus kar nekaj časa, ker … pojma nimam zakaj. Sam na koncu smo le dobili bus do Kaohsiung-a.

opečena ampak lačna ;)

V Kaohsiungu, sve šli nato z Barbaro na kosilo/večerjo. Je bila dobra, pa še ruzag sve lahko odložili za samo 10 tajvanskih dolarjev (kar je nič), tako da sve potem lahko malo pohajkovali po trgovinah, saj sem jaz imela vlak na letališče šele od pol desetih zvečer.

moj vlak iz Kaohsiung-a

Sama pot do letališča je bila prijetna, sam je bilo pa potem letališče GROZNO!!!! Ravno ga namreč prenavljajo, tako da ni nikjer stolov (razen unih predpotopnih), nikjer trgovin za kupit … pa bilokaj, in nikjer nobenih ljudi. Kar je kar malo *scary*. Se mi je pa takoj na začetku pridružil en Japonec, tako da sva potem skupaj posedala in se pogovarjala. On je nato lahko zaspal za kako uro, jaz nisem mogla nič.

Ko sem bila nato ob sedmih končno na letalu, sem zelo hitro zaspala in moram rečt, da se je bila prava muka se zbudit. Sama pot iz letališča v Nanbo (Osako) je bila … ok. Tam sem potem vzela karte za bus domov ter se dobila z Minako na kosilu. Skupaj sve pojedli, se malo pogovarjali ter se imeli lepo. Mislim sicer da nisem bila najboljša družba saj sem bila ZELO utrujena, sam …

Na busu, nisem kaj dosti spala. Domov sem nato prišla okoli petih, vsa presrečna, da sem končno doma. In to je bilo to.

Kot rečeno, nisem sicer videla veliko stvari, sam sem se pa imela lepo :)