I RULE ;-)

Včeraj

Pred približno enim mesecem me je en kolega vprašal, če bi bila hair model enemu njegovemu prijatelju. Ta prijatelj ima v Kagawi (to je prefektura v kateri sem) skupaj s kolegom 3 frizerske salone in se uči pri Tylerju angleško. Drugače pa bo šel avgusta skupaj s sodelavcem v Veliko Britanijo za en do dve leti izpopolnit svoje znanje.

letak za show

No, Mitsuru me je nato ene 2-3 tedne nazaj poklica, da sva se zmenila ter dobila v Joyfull-u (kafič zraven Youme town). Ker nisem vedela, kaj pričakovat, mi je bilo rahlo … AAAAAAAAAAAAA, ampak OK. Vse kar sem vedela namreč je bilo to, da je to en večji event ter da bi bila jaz model frizerju.

V Joyfull mi je potem povedal o samem dogodku. Pričakovalo se je približno 300 do 400 ljudi v enem boljših hotelo v Takamatsu, ki se nahaja od mene še nekaj kilometrov stran proti letališču. Nosila bi belo krilo, on pa bi mi na odru uredil lase ter naštimal klobuk. Ko sem ga vprašala, če gre lahko z menoj tudi moj brat, saj sem takrat ravno izvedla, da pride, mi je rekel, da OK ter mi dal karto zanj. J

moja obleka

Vprašala sem ga med drugim tudi, kako je prišel name. Povedal je nato, da je Tylerju rekel, da išče nekoga, pa mu je Tyler (katerega sem videla vse skupaj 2x odkar sem tle, živi namreč v Marugame) predlagal mene, ker sem visoka in fullll lepa *hihi* cute, ne?! Še sedaj se mi smeji

No, ta teden mi je nato poslal sliko od obleke, ki bi jo morala nosit, ter mi povedal, da se dobimo 25. junija ob 14:30 pred Joyfullom.

V soboto sem se nato doma oprala lase ter se zrihtala, potem pa sva skupaj z Rokom odšla do Joyfull-a, kjer sva ga čakala pol ure. FULLLLLLLLLLLL je zamudil. Se je opravičil in vse, tako da cool. Potem smo se odpeljali do hotela, kjer smo znosili vrečke in kovčke (jih je imel FULLL) notri. Tam me je predstavil drugim modelom. NOBENE DRUGE TUJKE. Mi je na unem pogovoru namreč rekel, da je še ena. No ni je bilo. Je pa prinesel nekaj za pit zame in za Roka, ter sladkarije kot Kit-kat in nekaj … kar je do konca ostalo zaprto, tako da mu je opravičeno. Pa še nekaj posebnega sem bila, ker sem bila edina.

Spoznala sem kar nekaj Japonk, predvsem pa sem bila skupaj z Masumi, Yuka in Kae. Me smo bile model za našega frizerja - Mitsuru. Najprej smo imeli probo, kjer so nam pokazali kje bomo sedele, kam moramo iti, kje se obračamo ipd. Med čakanjem, mi je Masumi povedala, da je poročena ter da se potaplja skupaj s svojim možem … AAAAA jaz tudi. No sej smo si na koncu izmenjale telefonske, tako da … mogoče bomo lahko kaj skupaj hodile.

jaz po showu

Ob 18:00 so začeli nato prihajat gostje, tako da se je Rok prestavil v dvorano, kjer je gledal predstavo (se je začela ob 18:30) jaz pa sem ostala z našimi puncami. Enkrat vmes mi je frizer zrihtal lase – se pravi mi je razčesal, poravnal, pa naštimal osnovo, ker glavno je delal na odru. Potem smo dobile nekaj za jest – onigiri, pa še več sladkarij. Ko smo se preoblekle, smo bile jaz v beli obleki, Kae v rdeči obleki, Yuka v usnjenem hlačnem-kostumu, Masumi, pa je imela hlače in top že oblečen od prej, saj je bila na odru v modrcu ter plašču. Ko smo stopili ven, so vse Japonke wow-ale kok smo dobre, … sej smo tudi bile :-P

Obleka se mi je prilegala. Jaz in Kae nisva imeli čevljev, tako da sva bili bosi, medtem ko sta Yuka in Masumi imeli high-heels. No celotna predstava se je zavlekla, tako da smo me prišle na vrsto šele malo po deseti (trajati bi moralo do 21:30). Mene so nato namazali, prav tako tudi druge (popravili make-up), ter nas posedli / postavili na oder. Ker je bil make-up bolj … strog, smo bile vse zelo resne (čeprav se je meni skoooooooooooooooz smejalo).

jaz in Yuka

Ta prva je bila nato na vrsti Yuka, ki je bila na odru postrižena, ter je nato odplesala dol. Rok je rekel, da ji je spodrsnilo, ko se je vračala in je tako padla, ko je šla nazaj na oder. Sama tega nisem opazila. Nato je bila na vrsti Masumi, kateri je dal na glavo perje in vejice. Sledila je Kae … ne vem kaj je njej naredil, ker je bil na drugem koncu. Potem pa sem sledila jaz! !! No vstala sem se (sem sedala za klavirjem) ter šla na sredo odra. Tam sem se usedla na stol ter mu prepustila, da me je zrihtal. Ko mi je klobuk dajal gor, me je bilo na trenutke strah, da ne bom nič videla, ampak je popravil, da je bilo cool. Nato me je na rahlo ruknil, tako da sem vedela, da je končal ter odšla. Najprej dol po stopnicah, pa do sredi odra, kjer sem se morala obrniti – predstavit publiki, potem pa do konca ter tam na vsaki strani pozirat. …. KOK JE BILO TEŽKO SE NEEEEEEEEEE SMEJAT, ampak sem! *BRAVO ME* No ko sem se vračala, nisem vedla kaj oz kam, ker je ena punca zasedla mesto, kjer bi se mogla postavit, pa še ena je snemala. Ampak sem lepo šla zraven nje, pa pred kamero, ker so pa oni insugnifficant (nepomembni) :-P Je potem prišel Mitsuru, ter me še malo zrihtal, nato pa je prišla Yuka, se me dotaknila, ter sem odšla za njo. Dotaknejo se te zato, da veš kdaj iti, ter se ti ni treba obračat. Na koncu smo šle nazaj na oder ter tam počakale na konec.

jaz in ... z bonbončki :)

Potem pa z odra dol in …. KONEC!!! Preden se je vse začelo moram priznat, da me je malo stiskalo. Je bilo to prvič, da sem tako mogla nekje hodit, ampak potem, ko so se enkrat začele priprave in sam nastop, pa je bilo cool in zelo zabavno.

Potem smo naredili ene MILIJON slik, ker se je vsak hotel z nami slikat in mi z vsakim. Itak, ko smo bile pa tok zakonske in vsi ostali so bili pač … ostali *hihihihi*

RES ZAKONSKO!!!!!

pa ena odštekana

Z Tylerjem se na žalost nisem morala kaj dosti pogovarjat, ker je odšel preden sem se preoblekla. Sam v njegov zagovor, smo res rabile dolgo, da smo se preoblekle. Ampak v naš zagovor, moj klobuk in od Masumi vejice, je lahko dal dol le Matsumi, njega pa ni bilo.  No ko smo se poslikale in preoblekle, naju je z Rokom Mitsuru zapeljal domov, ker je zunaj deževalo.

Zanimiva izkušnja za katero sem zelo vesela. THANK YOU TYLER in MATSUMI J

Sedaj pa slike za vas, ki vas ni bilo, da boste videli, kaj ste zamudili ;-)

midva z Rokom

naša skupinca
Kae, make-up, frizer, Masumi
Yuka, jaz

Osaka

OK sedaj zopet pišem, ker je čas in volja … pa dež :-P … pa še zgodilo se je med vikendi, kar nekaj stvari.

Pa da začnem s prejšnjim vikendom 18-19. junij 2011

V soboto zjutraj sem šla z busom v Osako, kjer sem se dobila z Rokom in Petrom. Šla sem iz Nambe, kamor me je pripeljal bus, na vlak ter do Shin-imamiye, ki naj bi bila najbolj nevaren predel v Osaki in kot je Peter kasneje izpostavil v celotni Japonski. Čeprav naj bi bilo tukaj nevarno, nisem imela takega občutka. Nekaj takega kot so v Evropi navadna mesta – umazana in polna čudnih ljudi. To je bilo tudi en od večjih razlogov zakaj mi Osaka, še vedno ne ustreza bolj kot Tokyo – fullllllllll je bolj umazana. Ljudje kadijo veliko bolj, tudi več je mest, kjer je kajenje dovoljeno ali pa jim je malo mar, če je prepovedano; morje samo je … fej in fuj, čeprav je potrebno priznati, da je tudi v Tokyu morje bolj … bjak.

Pa da se vrnem k pripovedi. V hotelu (je od postaje oddaljen 3 minute hoje) sem se check-in. Dali so mi ključ od sobe v 7 nadstropju (nadstropje samo za ženske), kamor sem se tudi odpravila. Ko je prišel lift, sta ven stopila Rok in Peter oblečena v modro ogrinjalo (ga dobiš od hotela) … full sta zgledala smešno *hihi*, … sam v pozitivnem. No v sobi sem imela posteljo, mizo pa brisače, copate in modro ogrinjalo. Jaz sem samo odložila stvari in šla dol na zajtrk. Dobiš dva toasta, margarino, marmelado, mali jogurt in neki biskvit za 200 yenov. Po zajtrku smo se malo pogovarjali, kaj bomo počeli ter se odločili, da gremo v Nambo po Osaka Unlimited Pass – 2 days in si s tem ogledamo Osako. To je karta, s katero imaš dostop do podzemne železnice - neomejeno, 27 atrakcij –po en zastonj vstop ter dodatne popuste; sama karta stane 2.700 yenov, sam se je za nas več kot splačala.

Najprej smo v Nambi sto let iskali, kje se lahko to karto sploh kupi, potem pa ko smo končno našli kje, je prodajalka želela naše potne liste, ker moraš biti turist, da jo lahko uporabljaš, jaz pa nisem (pa še potnega lista nisem imela s sabo). Je pa dobra prodajalka našla drug način, tako da sem šla z njima kot guide (vodič), ter bila s tem opravičena do karte *hihi* eni so FULLLLLLLLLLLL zakonski.

Potem smo šli najprej v »pristanišče« - Bay area, kjer smo se peljali z ladjo Santa Maria ene 45 minut malo po tistem predelu morja. Nato smo šli na kosilo v Fugetsu na okonomiyaki. To restavracijo so mi predlagali v šoli, ker naj bi bila full dobra …. sam …. ni bila … to je bil en od slabših okonomiyakijev kar sem jih jedla. Pa sem od Osake resnično pričakovala kaj več, saj je tu okonomiyaki doma. No ja, se je zopet dokazalo, da je Seiya najboljši.

Po kosilu smo šli na največje kolo na svetu Tempozan Giant Ferris Wheel. Pogled iz kolesa, al kako se temu po naše reče, je bil lep. Slike sledijo, ko jih dobim, ker je Peter slikal s svojim fotoaparatom, ter slik še nisem dobila. Potem smo se odpravili na vlak za tisto eno postajo (moraš iti z vlakom, ker peš ne moreš čez most) in ko smo stopili ven iz postaje je zunaj deževalo … OMFG … kako lahko tle začne kar tako deževat meni ni jasno, sam je nadležno. Ker ni deževalo preveč smo šli peš do Osaka Maritime Museum, kjer je pokazana zgodovina pomorstva v Osaki. Sam muzej ni nič posebnega, sam je v eni kupoli sredi morja, tako da lahko prideš notri, samo čez tunel, ki je na morskem dnu. Sredi muzeja je ena velika ladja, okoli pa so nadstropja, kjer imaš razne manjše demonstracije.

Po muzeju, okoli 17-ih (se vsi muzeju na Japonskem očitno zapirajo okoli te ure), smo šli do Trade Center, kjer smo obiskali Cosmo Tower Observatory. To je 252 metrov visoka zgradba oz. razgledna ploščad je na tej višini. Dobili smo kupončke s katerimi si je lahko vsak vzel nekaj za pit. Imeli so tudi luštne stole / kabinčke, kamor si se lahko usedel in opazoval svet pod sabo. Je bilo zakonsko.

Ker smo bili vsi lačni je bila naša naslednja postaja Osaka station, kjer sta fanta dan prej odkrila eno dobro restavracijo. Sicer smo jo nekaj časa iskali, ampak na koncu sta jo našla in smo lahko skupaj jedli in se najedli. Je bilo res dobro, pa še lahko si šel po dodaten riž, če si hotel. J

Ko smo prišli domov, smo se mal pogovarjal ter se odločili, da gremo v Spa World Onsen From Around the World (savne iz celega sveta). Ta atrakcija sicer ni bila vključena v ceno, ampak je bila za plačat le 900 yenov. Fanta sta šla po svoje, jaz pa po svoje (je ločeno po spolih). Zmenili smo se, da se dobimo ob 1:30, tako da smo bili notri 2 uri. Jaz sem bila v azijskem predelu. Dobiš brisače, glavnike, kreme, mila, šampon ter tudi ogrinjalo, če želiš. Samih savn ni bilo veliko, bila je topla in slana savna, je pa bilo dosti kopeli različnih stopinj in sestavin (pač vonjav). Mrzlo kopel sem na žalost odkrila šele na koncu, tako da sem do takrat bolj uporabljala tuš za hlajenje. Je pa veliko za uporabljat in sigurno bi bila lahko notri tudi kaj več kot le 2 uri. Ampak OK, sem se zrihtala in vse ter odšla dol, kjer sem počakala fanta, da sta se mi pridružila, da bi šli. Na tem mestu pa se je potem pokazal problem – in sicer so želeli še dodatnih 1.000 yenov ker smo bili čez polnoč. In čeprav na letaku/knjižici piše, da je VEDNO 900 yenov se ni dalo nič zmeniti. Peter je nato rekel naj se enostavno plača, tako da se je to tudi naredilo, je pa meni pokvarilo celotno izkušnjo. Mislim, KR NEKI, če neki piše je lepo, da se tega tudi držijo, sam mogoče sem to samo jaz.

No potem smo šli spat ter se zmenili da se dobilo naslednji dan ob 9-ih na zajtrku. Ko smo tega pojedli smo se odpravili h gradu od Osake. Tudi ta dan, je na začetku deževalo, ampak je nato nehalo, tako da je bil preostanek dneva, če ne že prijeten, vsaj ne moker (vlage je bilo še vedno veliko preveč v zraku). Ogledali smo si se pravi grad, ki moram priznati, ni bil kaj posebnega, saj je veliko preveč skomercializiran. Nato smo šli z vlakcem Osaka Castel Park Tram – Road Train od gradu do naše naslednje atrakcije, Osaka Museum of History (Muzej zgodovine). Tukaj sem bila rahlo razočarana, saj ni bilo nikjer mečav ali česa podobnega, ampak je bila bolj zgodovina, kako je Osaka postala pristanišče in kako so tujci prišli. … pač ok sam … jaz bi raje starejšo zgodovino. So pa na koncu imeli sestavljenke in podobno, tako da smo se lahko s tem igrali. Naslednjo stvar smo si hoteli pogledat še en muzej ampak je bil zaprt, tako da smo šli z vlakom do skoraj Osake station in si pogledali Osaka Science Museum (Muzej znanosti), ki je bil … DOBER!!!! Imeli so eksperimente in različne aktivnosti, tako da si lahko sprobaval kako prideluješ elektriko, kako deluje gravitacija ali magneti … pač Z A K O N S K O !!!           

Po tem smo šli končno tudi jest v isto restavracijo kot dan poprej, ker smo bili lačni in še jaz sem se hotela najest, saj sem se zvečer ob 20:30 vračala domov. Po jedači smo si pogledali še Floating Garden Observatory, ki je v resnici odrta razgledna ploščad na 173 metrov višine. Imaš seveda tudi zaprt prostor, sam imaš tudi možnost biti zunaj na zraku. Tam smo gledali … oz. si predstavljali sončni zahod, sam se je nato tudi zares zjasnilo in smo lahko videli, kako se Osaka transformira iz dneva v noč – polno lučk. Na žalost nismo morali gledat do konca (čiste teme), ker smo se mogli vrniti v hotel po moj kovček ter priti nazaj v Nambo, kjer sem se jaz nato z busom vrnila domov.

V Takakmatsu sem prišla nekaj čez polnoč, pobrala kolo ter se hitro odpeljala domov. Malo po tem ko sem prišla domov, se je uscalo, tako da sem bila FULLLLLLLLLLLLLLL happy, da je dež malo naredil premora, da sem lahko jaz v miru prišla domov J

Vikend je bil lep, ampak naporen – veliko hoje. V ponedeljek sem nato pospravila stanovanje ter pripravila vse, ker je Rok prišel k meni. Sedaj je tukaj z mano J

…. Jutrišnji dan pa opišem, … kmalu

   

Enjoy

Lea

Fitnes

Drugače bi pa rada na kratko nekaj napisala, ker vem da vsaj eno zanima. In sicer hodim od 21. maja naprej na fitnes. So imeli tukaj eno posebno ponudbo, da se lahko vpišeš za dva meseca fitnesa za 5000 yenov. Ker sem jaz prišla proti koncu meseca, so mi dali možnost za dva meseca in 10 dni za 6000 yenov. Je prav the best. In sicer ima fitnes vse: razne vaje (jaz sem do sedaj obiskala zumbo, vročo jogo, aerobiko in trebušne plese), za tek in kolesarjenje, uteži oz. za moč, bazen ter seveda tuše, savno, javno kopel (vroča »zdravilna« voda), jauzzi ter za na koncu še masažne stole. Tako da ne vem kaj bi še lahko imel, da bi bilo bolje.

Prvi dan, v ponedeljek sem imela orientacijo, kjer ti najprej povejo kako vse funkcionira ter pravila. In sicer deluje tako. Prve 7-krat si začetnik in dobiš zeleno zapestnico, da to vsi vejo. Dokler si začetnik ne smeš obiskat vseh vaj. Imaš namreč vaje, ki imajo poleg imena oznake; ločimo začetnik, advance in hot. Se bom kasneje vrnila k hot. Začetnik je pač mišljeno za začetnike, advance pa je mišljeno NE-začetnik.

Se pravi vsakič ko prideš, se pofočkaš ter zamenjaš svojo kartico za »temporary« card. Prav tako jim daš kartonček, kjer moraš zbrati teh 7 štampiljk, da nisi več začetnik. Potem se sezuješ, ter naprej do ženske garderobe. Ko se preoblečeš, greš nadstropje višje (prvo nadstropje; po japonsko drugo), tam se prvo stehtaš ter izmeriš tlak. Nato se greš pretegnit (to smo vse delale skupaj z še eno začetnico ter najinim »vodičem«). Je ene 5-6 vaj za ogrevanje. Potem naj bi ene 5 minut bil na kolesu ali laufal … jaz sem vedno kolesarila, da se ogreješ. Nato greš na … mislim da je »na« … naprave. Imaš 4 različne; za noge, hrbet, trebuh in roke. Vsako vajo naj bi naredil 3x po 15-krat. Vaje same niso težke, sam ko jih tokrat ponoviš, kar čutiš. Nato sledi vsaj 15 minut teka (kolesa, stopnic…). Jaz sem vedno tekla. Sam čas je bil odvisen od tega kaj sem imela v planu po tem. Navadno sem tekla 30 minut, s povprečjem 8,5 km/h. Ne hitro, sam zame, ki sem letos začela tečt, je to kar napredek.

Po vsem tem lahko nato delaš kar želiš, na koncu se pa moreš še … od-hladit … oz. sprostit je verjetno boljša beseda. Jaz sem v ponedeljek šla nato še na zumbo, v sredo pa na trebušni ples. V torek navadno variiram med plavanjem in aerobiko. V četrtek je zaprto, v petek, soboto in nedeljo, pa sem sama na knapp s časom. Tako na fitnes navadno hodim v ponedeljek, torek, sredo in če lahko v petek. V soboto in nedeljo mi še ni uspelo iti in ne vem, če mi bo v tem mesecu sploh uspelo.

Enkrat sem šla na vročo jogo; pač ima zraven znak HOT. Jaz sem si predstavljala, da je to intenzivna joga, kar pomeni, da ti je vroče. Well, … I WAS WRONG!!!! To je joga v vročini. Celoten prostor segrejejo na ene 40 stopinj; tudi tla so vroča. Potem pa v tem delaš vaje. Mi ni treba posebno poudarit, da se potiš ves čas. Je nekaj … drugega. Ampak čist cool.

No po vseh vajah nato izpolniš svoj … karton (al pa kr sproti), da veš oz. vidiš svoj napredek ter dobiš štampiljko, da si vadil. Jaz grem navadno nato pod tuš in na masažni stol.

Sam bazen nisem niti toliko koristila, kot sem mislila da bom, ker imam druge vaje dosti. Presenetljivo! Prav tako mi ne paše, bath in savna, kar me tudi preseneča. Vse zaradi česar sem hotel priti sem, se je počasi izkazalo, da mi osebno ni niti toliko pomembno.

Septembra, se bom verjetno prestavila v Joyfit, ki je bolj poceni in ima vse podobno, razen bazena. Cena Refco, kjer sem sedaj, je namreč navadno 8900 yenov in to je pa resnično preveč. Joyfit naj bi bil okoli 4000.

To pa je tudi edina stvar, ki sem jo nujno še želela delit z vami.

OBISKUJEM FITNES!!! Kdo bi si mislil. So me pa tukaj pohvalili, da imam sedaj še lepšo postavo *hihi* Je vedno lepo slišat. In ker so to rekle ženske, se lahko temu tudi mirno verjame ;-)

Pa še en dober side-effect je. In sicer se tudi bolje počutim. Resnično ti da sama vadba dodatno energijo! Priporočam vsem, ki razmišljate, če se splača ---- SE!!!!!

Uživajte in se slišimo

Lea

Izlet v Tokyo

No pa da spet malo napišem kaj se dogaja. Začela bom s prejšnjim vikendom, ko je prišel Rok na Japonsko.

Se pravi 10. junija zjutraj je prišel Rok, skupaj s Petrom v Tokyo. Sama sem se odpravila v Tokyo v petek zvečer po delu z busom. Sama pot niti ni bila tako slaba, bila pa je dolga. Ker je deževalo, ko sem odhajala od doma, sem si vzela nekaj dodanega časa, ker tle na Japnskem fulllllll drsijo tla, ko se enkrat zmočijo. Sem s kolesom enkrat skoraj se prevrnila. …. Pa da se vrnem na mojo pot … S kovčkom na hrbtu in pelerino čez glavo sem se, kot grbavec J odpravila ob 20:40 od doma. Prispela sem seveda veliko prezgodaj, a ker sem lahko počakala pod streho, to niti ni bilo preveč hudo. Okoli 21:30 je prispel bus, na katerem sem imela svoj sedež (bus ima 3 sedeže na vrsto, tako da vsak sedi sam). Tudi nazaj se lahko orenk nagneš, pa še dekico dobiš in copate. V busu sem na srečo lahko spala in sem tako prišla v Tokyo, Shinjuku ob 7:20, spočita.  Od tam sem šla z vlakom v Nakano, ker smo bili zmenjeni, da se dobimo v McDonald ob 8:30. Seveda sem šla na napačnem izhodu ven in tako čakala v napačnem McDonald. Ampak kljub vsemu smo se dobili in se po pozdravih odpravili v hostel. Na poti do hostla smo se ustavili toliko, da je Peter kupil nekaj »kruhkov«, ki so se izkazali za … nekaj japonskega, bom temu rekla. En kruhek je bil namreč s curry-jem, ta drugi pa je bil nekaj podobnega krofku s sladkim fižolom (anko). *hihi* sej sem brala kaj naj bi bilo notri, sam nisem nikjer zaznala, da piše anko al curry … Pač Japonska ;)

No hostel je od postaje oddaljen 20 minut hoje in je tako FULLLLLLLLLLLL daleč (v samem opisu piše, da je 5 minut od postaje). Ko smo prispeli tja, mi je postalo jasno, zakaj je Peter tako jokal, da je največja luknja v mestu. Sicer sem prepričana, da obstajajo tudi večje, ampak v samem hostlu je smrdelo in tuši so … FUJJJJJJJ …. Resnično umazani, pa mislim, da voda tam ne odteka dobro in da zato smrdi.

Po prvem šoku sem pustila prtljago, se stuširala, potem pa smo se odpravili po Tokyu. Ker je bilo naslednji dan napovedano boljše vreme (rahlo je pršilo), smo se odločili, da gremo v soboto po nakupih in v nedeljo po potepih. Odšli smo v Akihabaro (elektronski center), kjer nismo nič našli za kupit … ok ni res, jaz sem si kupila zunanji trdi disk, ker ta moj računalnik nekaj štrajka in ga bom odnesla nazaj.

V Akihabari smo jedli ramen, ki je bil OK. Pač jaz imam raje pravo jed, kot juho. Potem smo se odpravili v Shibuyo, kjer smo si ogledali trgovine za oblačila. Bili smo v veliko preveč trgovinah, predvsem zato ker ni bilo nikjer nič … pravega. Nekaj hlač/oblekic je bilo cool, sam sem pričakovala več. Zvečer naj bi se dobili z Ayumi in njeno kolegico v Shibuyi, tako da se nam ni bilo potrebno prestavljat. Po VELIKO PREVEČ hoje, smo se nekje usedli ter počakali ene 15-20 minut, da je bila ura 18:30, ko smo se dobili z Ayu. Na tem mestu naj omenim, da je bilo zanimivo biti s fanti zunaj, ki so se skozi čudili, kako se Japonke oblačijo (kratka krila oz. hlače). Moram priznat, da sem tudi jaz to opazila, ampak nikoli tako podrobno kot prejšnji vikend J

No, pa da se vrnem k poročilu. Z Ayumi in Emi (njeno kolegico) smo se dobili, ter se odpravili jest Okonomiyaki. Po pravici povedano sem bila rahlo razočarana nad hrano. Saj vem da je tale pri meni, Seiya, zakonski, sam da so drugi tako slabši mi pa ni všeč. Kako je bilo všeč drugim ne morem rečt, sam Rok in Peter sta ga tokrat prvič probala, tako da nimata reference. Ko bomo šli v Osako, bom predlagala, da gremo še 1x, saj je Osaka … zibelka okonomiyaki-ja.

Sama družba je bila v zakonska. Pogovarjali smo se vse živo, ter se po jedači odpravili slikat - Purikura. Smo naredili dobre slikce. Potem smo se vrnili na ta glavno križišče v Shibuyi, ter se namestili v eno restavracijo v 3 nadstropju, ter pojedli nekaj sladkega ter spili koktail. Bilo je lepo. Res luštkan lokal. Meni ni bilo tako zelo všeč dejstvo, da računajo 10% provizije, ker prideš zvečer, ampak OK. Kot je nekdo point out, je ena boljših lokacij v mestu (pregled imaš nad glavno križišče z vsemi lučkami in podobno) in bila je sobota zvečer.

Domov smo prišli okoli polnoči ter se odpravili spat, vsaj jaz sem se. Naslednje jutro (ob 10-ih) smo se počasi zbudili ter odšli v Shinjuku. Tam smo si ogledali Goverment Building, kjer zaradi šparanja elektrike nimajo vklopljene klime. OMFG! Saj je Ayumi povedala, da šparajo tako, da klime niso prižgane, ampak vseeno. Včasih smo jo resnično pogrešali, ker je rahlo zadušljivo zaradi sopare. Potem smo šli peš skozi park Yoyogi do Meiji templa, kjer je očitno nedelja dan za poroke. Tako da smo lahko videli kar nekaj parov. Slike bom probala dodati, ko mi Rok vrne fotoaparat.  (ga ima trenutno on)

Iz Meiji templa smo šli do Harajuku, kjer smo najprej nekaj pojedli v Yoshinoyi. Potem pa smo si ogledali trgovinice. Še dobro da nisem skozi v Toyku, drugače bi jaz čisto preveč denarja zapravila za nove cote. WOW kaj vse imajo. Sem pozabila. Kar nekaj krilc in oblekic sem našla, sam je malo neumno, ker si jih ne moreš nikjer probat in tako ne vem a bi mi pasale in ali so mi sploh prav. Če bi bilo to bolj poceni, bi človek še tvegal, ampak so okoli 3000 yenov. To mi je pa mal preveč, za samo probat. Sem si pa vseeno našla eno oblekico in si jo PROBALA ter kupila J

Iz Harajuku smo šli v Shibuyo, kjer smo se usedli v eno restavracijo, naročili nomihodai (drink-all-you-can) ter nekaj jedli. Hrana je bila spet … japonska … se pravi neužitna in tako smo se bolj zafrkavali in pili kot jedli. Po pogovoru smo se odločili, da se vrnemo domov ter prestavimo karaoke na kdaj drugič.

V ponedeljek sem si vzela prosto, tako da smo zopet šli po mestu. Tokrat je bil naš cilj Ueno. Le tega smo si ogledali ter zopet prehodili PREVEČ. BOGE MOJE NOGE!!!! Ampak ok. Po pregledu templjev, parka ter malo posedanja smo se odpravili nazaj v Nakano. Aja preden smo se odpravili v Ueno, samo kosili v Nakano, v eni nice japosnki restavraciji, nekaj japonskega. Ampak je bilo DOBRO! Pa še cena je bila več kot sprejemljiva. No ko smo se nato vrnili, je Rok meni dal svojo malo toško, ter tako napolnil moj nahrbtnik. Pospremila sta me do Yoyogi postaje, kjer sem šla na bus za domov. Ob 21:20 je le-ta prišel ter me odpeljal nazaj. Pot nazaj je bila tudi v redu. Naspala sem se ter prispela sem ob 7:10, k Yume town pripelje bus. Peš sem do doma nato potrebovala še dodatnih 15-20 minut, ampak je bilo ok, ker ni deževalo.

Na splošno je bilo vreme kar usmiljeno z nami. Deževalo je samo v soboto do 14-ih. Pa še to je bil dež v Tokyu bolj blag, napram dežju sedaj ali v petek zvečer, ko sem morala peš do busa.

No to je na kratko moj vikend, to soboto pa grem v Osako, da si skupaj ogledamo še to mesto ;)

Poročilo sledi …