Golden week 2013 - part 2

Evo, da nadaljujem :-)

V torek sta me prišli iskat Jolanda in Yuki okoli enajstih. Imeli sta svoj avto, tako da smo bile lepo mobilne, kar je vredno na Okinavi VELIKO!!!! Avtobusi so bolj tako, vlakov ni, pa malce je hribovito, tako da je kolo, vsaj zame, out of question!

Se pravi, najprej smo se peljale na otok Kouri, ki je povezan z glavnim preko mostov. Tam smo iskale plažo, katero nismo takoj našle, ker je bila za nas malce busy. potem pa smo se zadovoljile z eno pod mostom, ki je bila v bližini. Aja, z nami je bil drugače še Tommy, ki je CS pri Andy-jevi punci Yuko. Andy pa je drugače CS, pri katerem sta bili Jola in Yuki ter ta večer še jaz. FULLLLLL v redu tip! 

Jola, Yuki, Mayumi, Kasumi, Maho
jaz in Tommy na plaži

Na plaži smo najprej zopet pojedli bento, nato so se nam pridružile še 3 Japonke, ena iz Nahe in dve iz Kumamoto-ken (Rok, to je na Kyushu). Skupaj smo čofotali po vodi, se slikali, sončili … dokler nismo postali lačni. Potem smo šli do Parka ananasov … To je bilo rahlo čudno. Usedli smo se v »avtoček«, ki nas je peljal skozi nasad ananasa … in to je bilo to.

Potem smo lahko jedli kokr smo hoteli ananasa, probali razne sladice in vina ter odšli na koncu siti in z veliko manj denarja naprej. Jaz sem tukaj kupila darilo za vrtec, ter za Andy-ja, pa špangice … full dober! 

Pot okoli parka ananasov

Po jedači ananasov smo šli do rta Manzamo, ki meni zgleda kot slon. Prišli smo ravno v trenutku, ko je zahajalo sonce, tako da je bilo res nice! Zopet slike, ter jaz sem povabila Japonke, naj pridejo naslednji dan z mano praznovat moj rojstni dan. 

rt Manzamo

Ker smo bili že pozni, smo se nato hitro odpravili v Saitamo, kjer biva Andy in se dobili z njim in druščino na večerji. Jedli smo sushi, ki je bil malce drugačen ampak dober. Eden od njegovih kolegov je imel rojstni dan, kar pa ne pomeni, da so pili, ker jim to ni dovoljeno. US vojaki lahko namreč pijejo samo na bazi ali doma. In če pijejo na bazi, morajo potem takoj domov. …

Po večerji smo šli Andy, Yuko (punca), Jolanda, Yuki, Tommy (Škotska) in jaz k Andy-ju, kjer si je Jola sposodila kapo do Andy-ja. In tako se je začelo. Tudi jaz sem potem sprobala kape in ko je Andy prinesel še suknjiče, smo se preoblačile. FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL zabavno!!!!! 

playing navy

Imel je 4 vrste kap in sunkjičev, ki pašejo zraven. Na koncu smo uspele prepričat še Yuko in Yuki, da si tudi oblečeta, ter smo zaplesale YMCA, prilagam video (če se bo dalo). FULLLLLL DOBRO, res!!!

Okoli enih smo se potem odpravili spat. Jolanda je smrčala, tako da sem se jaz zbujala, drugače pa je bilo v redu. Zjutraj okoli sedmih sem se prestavila v dnevno sobo, ker je Yuki odšla nazaj domov v Ibaraki, Andy na delo ter sva bili tako z Jolo sami v stanovanju. V dnevni sobi je imel oz. ima Andy magical couch, ki je zakonski. Jaz sem odprla balkonska vrata, da sem lahko slišala morje (živi čisto ob vodi), si postlala na kavču ter zaspala nazaj. 

Ko sem se zbudila okoli desetih, mi je Jola zaželela Happy birthday. Nato sva se zrihtali ter odšli ven. Najprej sva si pogledali ruševine v Urumi in čeprav je pršilo, je bilo nice. (saj nobena od naju ni iz sladkorja  :-P ) 

skoraj na vrhu

Potem sva se naprej odpravili do Okinawa Churaumi Aquarium, ki je bil … drag in … ok, sam  … imajo veliko preveč rib v akvariju. Tako so v največjem akvariju 3 morski kiti, ki potrebujejo okoli minuto in pol, da naredijo krog. … Pri morskih psih, je bilo prostora še manj in njih veliko. Pač ni to zame. Malo sva se sprehodili okoli in na koncu se je celo pokazalo sonce.

akvarij v Okinavi

Ker sva vmes postali lačni sva šli do mesta Nago, si tam kupili bento ter ga pojedli na pomolu. Tam je bila tudi ena muca, ki ni pobegnila in na koncu sem ji potem dala preostanek mojega piščanca, saj ga jaz nisem mogla celega pojest.

Za moj rojstni dan smo bili z vsemi zmenjeni ob osmih v American Village, v restavraciji Poco a Poco (predlagal Andy). Midve z Jolo sva malce zamudili, ampak smo do 8:30 bili vsi tam; to so Andy in Yuko, Benjamin in Vincent (francoza), Tommy in Jola, Kasumi, Maho, in Mayumi (Japonke) ter Zdenek in Haruna. Vse skupaj nas je bilo 12 in smo imeli pojej in popij kokr lahko za 3 ure. Pridno smo jedli in pili; nihče se ga ni pre-napil. Ostali smo tam do skoraj enih, čeprav nismo dobili nobene pijače več po pol enajsti. 

celotna druščina
Zdenek, Maho, jaz, Mayumi, Andy, Yuko
Jola, Haruna, Kasumi, Tommy, Benjamin, Vincent

FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL dober rojstni dan!!!

Naslednji dan so imeli let iz Okinave Jola, Haruna, Kasumi, Maho in Tommy; tako da so vsi razen Francozov odšli. Jaz sem si tako ali tako zaželela dan na plaži, tako da me je Zdenek zapeljal na plažo in šel potem delat. Jaz sem pridno plavala oz. snorklala ter se sončila in brala knjigo. Prav tako sem naredila rezervacijo za Forest Advanture park, o katerem več kasneje. Ob pol sedmih je bil potem sončni zahod. 

plima, oseka, sončni zahod

Malce za tem je prišel Zdenek, ter sva šla skupaj jest. Prvotni plan je bil sicer, da bi se dobili s Francozi in Yuko (Francozi so stanovali pri njej) ter Andy-jem, vendar ker sem bila jaz že precej lačna, in uni ne živijo ravno blizu, sva šla sama.

Odpeljal me je v en fulllllll cute lokal po imenu Healthy Smile, kjer so imeli razne hamburgerje. Notri je bilo zelo lepo opremljeno z muckami po steni. Hrana je bila prav tako dobra, lastnica pa je bila prijazna. Res dober plac! 

muca :)

V petek sva se zbudila relativno zgodaj ter odšla v Forest Advanture park. Tega sem se veselila, še preden sem šla v Okinavo. Doma v Sloveniji, v Bohinju bolj natančno, sva z Rokom za moj rojstni dan 2010 šla na nekaj podobnega, sam je bilo manjše. 

naš park v Bohinju 2010

No tukaj je veliko večje ter greš lahko kolikokrat hočeš, dokler ni gužve. Midva sva šla dvakrat, ampak se prehitevam. Se pravi, tja sva prišla ob devetih. Prvo moraš prebrat navodila, potem plačaš in nato te odpeljejo v gozd. Tam so nam razložili navodila. Npr. vedno moraš biti privezan, pazi kako obrneš … Je razložil vse v japonščini in vsake toliko par besed za naju v angleščini. Potem je vodnik rekel, da mora videt, če smo vse prav razumel, in koga je poklical prvo, … mene seveda. Tako sem šla po lojtri gor, pa po zip-line na drugo stran. Vse ok! Nato Zdenek … vse OK! No sedaj pa gresta lahko sama naprej. In sva šla!

Imajo 7 zip-line, ter pred zadnjo je postanka, kjer imaš pijačo – zastonj.

Potem pride drugi del, kjer so »mostovi in pa skok v mrežo, kateri je bil najbolj thrilling in scary. Kot rečeno sva šla dva-krat čez vse skupaj, kar nama je vzelo malce več kot 3 ure. Gužve ni bilo. Včasih si moral malce počakat, sam nič groznega. 

in skoči!

Poten sva bila lačna, saj je bila ura že ena, tako da sva odšla nekaj pojest in nato na plažo. Ker je bila oseka v polnem zagonu, se nisva morala kopat, sva pa šetala po plaži. Jaz sem odkrila eno »jamo«, katero sva raziskala, nič velikega ali kaj podobnega, sam COOOOOOOOL vseeno. 

jama, jama, jamica

Ker je bil skoraj čas za sončni zahod, sva odšla do rta Manzamo, sam tokrat na žalost se je sonce skril za oblake in tako ni bilo tako lepo kot prvič. Vseeno pa vredno ogleda. Tukaj sem tudi dobila darilo za rojstni dan in sicer fulllllll luštkane uhane iz modrega stekla. :-)

Doma sva se potem stuširala, preoblekla in po dooooooolgem času odšla v Chatan. Jaz sem se namreč želela še enkrat dobit z Andy-jem in njegovo druščino. Ker pa je Andy spal, ko sem ga klicala ter tako nisem mogla preverit, kdaj se dobimo. In ker se je Zdenek veliko predolgo pogovarjal po facebooku z enima Kitajkama, sva se odpravila v Chatan fulllllllllllllll pozno. Jaz sem bila tako fulllll lačna in rahlo zoprna, saj sva jedla šele malce pred deseto zvečer, kar je zame malce predolgo.

Po večerji sva šla k Andyju. Je bil vesel, ko me je videl in imel je tudi nove CS, in sicer dve punci iz Tajvana Cindy in Ginger. Skupaj smo spili malce sake-ja ter tekilo ter šli ven. V lokalu sta potem Francoza pecala punce, kot pač lahko pričakuješ od Francozov, ostali smo se pa pogovarjal ter igral igrice. Največ smo se šli Block stacking game! Full zabavna igrica, posebno, če imaš ene par ljudi, ki so pijani. :-P 

Stacking game! :)

Ta bar je drugače imel »en« drink, kateremu se je reklo Crazy bomb, in sicer to zgleda takole; vsakič ko nekaj spiješ pade drugi kozarec v en večji drink, katerega spet spiješ in pade naprej … Jaz si tega nisem upala piti, sam so pa fantje vsi probal (razen Zdeneka seveda, ker on je vozil). V baru smo bili do pol treh. Potem smo se odpravili proti Andy-ju. 

crazy bomb

Aja pozabila sem povedat, da je Andy preden smo šli v bar, dal Francozoma klobuke, ter tudi sam imel enega. Ta klobuk, je rekl mu je najljubši in mu ga je nekdo dal – It a magical hat! Je rekel. :-) 

Ko smo potem hodili domov, sem v eni toči ta klobuk imela jaz. Sej sem mu ga vrnila, da ne bo pomote, sam sem mu pa rekla, da mi ga lahko pač da, ker ga je on tudi dobil, in da se more pač take stvari dati naprej. Se ni strinjal … oz. ne čist. Po razmisleku, pa je prišel do spoznanja, da ne moreš dati klobuka naprej, ko je magic gone, ter mi ga je na koncu vseeno dal. Prvo sem preverila, če misli resno, ker … pač nisem nikoli mislila, da mi bo klobuk res dal. Sam ker je resno mislil, sem klobuk vzela in mu obljubila, da ga bom dala naprej, ko bo čas za to.  :-) 

my new hat :-P

So how do I look? *hihi* 

V soboto je bil čas za odhod, tako da sem samo spakirala. Odšla sva po Kitajki v Naho ter se vsi skupaj odpravili za zelo kratek čas na festival »dirka zmajev«. 

čolniček plava :)

Let domov je bil kratek, saj je krajši kot 2 uri. Doma sem si pripravila za jest, se malce počila ter šla zvečer ven z Satomi, Olgo, Ericom in Vacheh. FULLLLLLLL sem hotel plesat in tako smo plesali malce več kot dve uri. Potem je pa bila glasba tako bedna, da smo odšli. Ker je bila ura že skoraj tri sem šla jaz domov, ostali pa v Amazon naprej pit. 

Včerja, v nedeljo sem se dobila čez dan s Cassandro na sladoledu in sprehodu. Njen mali poba počasi raste in danes je bil priden zunaj in je spal :-) Zvečer pa še z Shizuko na sushiju. LEP DAN!!!

Sicer se Golden week še ni končal, je še današnji dan, sam za enkrat lahko rečem, da je bil DOBER WEEK!!!!!

*report finished*

A nisem pridna, da sem ga koj napisala, ne … ne?!

*PRAISE ME* :-P

Golden week 2013 - part 1

Golden week je za mano in tako kot lani je bilo fantastično!

Za tiste, ki ne veste; pri nas, na Japonskem je Golden week čas od 28. aprila do 6. maja. V tem času ima veliko ljudi dopust, tako da je vse malo dražje in malo bolj busy. Ampak, ker je potrebno vsake počitnice izkoristiti do konca, ter je vmes tudi moj rojstni dan, sem se zopet odpravila ven iz Takamatsuja. Tokrat me je pot popeljala v Okinavo. 

letalo do Okinave

Let sem imela kar od tukaj v nedeljo 28.4, nazaj sem pa prišla včeraj, v soboto 4.5. Letela sem v Naho, kjer se nahaja ta glavno letališče. Čeprav je Okinava otočje in ima tako veliko malih otokov, sem se odločila, da ostanem na glavnem otoku ter si pogledam samo otočja, ki so poveza z mostom. Prav tako sem si našla ljudi, bolj podrobno Couchsurffarje (CS), pri katerih sem bivala, tako da sem imela družbo ter prenočišče preskrbljeno. Pa da se kar lotim samih počitnic.

Se pravi v Naho sem priletela 28. aprila ob pol dveh popoldne. Na letališče me je prišel čakat Zdenek, to je CS, pri katerem sem bivala najdlje. Prišel je skupaj s Haruno, ki je tako kot jaz bivala pri njem nekaj dni. Oba sta Čeha; on piše ali dela nekaj na področju biologije z muhami (doktorsko, al podoktorsko al …), ona pa je pol Japonka, ki je v Kjotu probala najti delo v filmski industriji. Ker ji to ni uspelo, gre domov v Prago, kjer bo organizirala nekakšen sejem …. Pa saj niti ni pomembno. Prišla sta pome z manjšo zamudo, ampak nič hujšega.

Nato smo se odpravili v južni del otoka, kjer smo si pogledali Himeyuri Monument (nekakšni park) ter Peace memorial park. Ta drugi park je imel VELIKO »koinobori« (leteči krap), ki so simbol »dneva otrok«, ki je danes 5. maja. Prav tako smo imela iz pečin lep pogled na morje na eni strani in spomenik padlim na drugi. Bilo je nice, vendar rahlo vetrovno. *opazka: Na splošnem je Okinava kar vetrovna. 

koinobori malo drugače

pogled iz Peace Memorial park

Po parku smo se odpravili do plaže, Mibaru beach, kjer sta se Z. in H. kopala, jaz sem malo šetala po plaži ter opazovala morje. Temperatura vode je bila sicer prijetna, sam je bilo zunaj mrzlo in je pihal veter, tako da se pač nisem kopala. Sem pa potem morala poslušat NON-STOP, zakaj pa ne greš v vodo, zakaj pa nisi šla, joj kok si čudna … mislim Leave me the F… alone!!!! Če se mi ne hodi v vodo, pač ne bom šla! Ampak ok! 

sprehod po plaži Mibaru

Smo šli potem naprej in našli nekakšne ruševine, ki so bile sicer majhne, sam meni čisto cool. Po kratkem sprehodu okoli njih, smo šli še do grobnice … nekoga, kar je bila stena in verjetno je bilo to to, sam … nihče ni točno vedel. :-) 

na vrhu ruševin

Prav tako smo na poti našli Cape sth.; to je rt od koder lepo vidiš morje. Bil je tudi nekakšen park, sam ker smo prišli pozno, je bila tema in tako nismo videli ravno dosti. Po večerji v Joyfull-u in kratkem stopu v trgovini smo šli domov, ki se je za čase mojega bivanja v Okinavi nahajal blizu mesta Onna v OIST (Okinawa Institute for science and tehnology). Tukaj sva imeli H. in jaz vsaka svojo sobo, tip je odstopil svojo ter od cimra (kateri ni bival več tam), on pa je spal na tleh (po svoji izbiri!).

Naslednji dan smo se potem odpravili na sever, kjer je bil plan najti kakšno dobro plažo ter se kopati. Ta dan smo se na žalost nekajkrat malce »skregali«, tako da je bil na trenutke malce napet. Z avtom smo se odpravili na sever, do enega otoka (1 km v širini), kjer je bila po mojem mnenju full dobra plaža. Imela je pesek, hiter in lahek dostop do vode, kamne, da bi se dalo snorklat … sam je bila malce na strani neka  grobnica (naj samo omenim, da so na Okinavi, grobnice POVSOD, ampak res povsod!). Tako da to pač potem ni bilo dobro za gospodično H., ki je bila že tako meni malce preveč … memememememememememe!!!! Prav tako moram povedat, da sta se v avtu veliko časa pogovarjala po češko, kar jaz pač ne razumem. Tako da sem potem jaz malce brskala po netu (s kindlom), kar pa spet ni ustrezalo Z, ki mi je zatežil, da to pa ne gre, naj lepo prosim gledam ven.  Oz. kar je bilo še bolje, da je češčina in slovenščina itak full blizu in da se lahko potrudim in govorim oz. vsaj razumem kaj govorita. WTF!!!! Pa ja lahko delam kar JAZ hočem, še posebej, če ne morem sodelovat v pogovoru. Čist iskreno, mi je na trenutke čist ustrezal, da sta govorila svoj jezik, ker sem tako lahko jaz razmišljala po svoje. Malce sta mi bila težka družba. Tipek je bil: to kar jaz verjamem je 100% prav in če se ne strinjaš z mano potem …!!!! Ženska pa je bila memememe, kar pač ne gre vedno. Tako da sem bila raje tiho večino časa in probala uživat. Kar tudi sem! 

naše prevozno sredstvo

Pa da se vrnem nazaj: Po dolgi vožnji, smo končno našli plažo, kjer smo snorklal. Ne morem reč't plaval, ker se to ni dalo. Voda se ne spusti dosti za to. Ampak je bilo nice. Vsak od nas je imel soje plavutke in masko, tako da je bilo cool. Da smo imeli vsi opremo, gre vsa zahvala Z., ki je kupil ali si sposodil da smo lahko snorklal. Po plavanju smo pojedli bento (malico) ter se malce posončali ter odšli naprej. Z. je imel filozofijo, da smo lahko v avtu do naslednje plaže namesto zunaj na soncu, kar mi sicer ni čisto jasno, ampak smo tako videli še eno »plažo«, ki je bila boljša od prve. Iz avta smo namreč videli »jame«, katere smo hoteli iti raziskat. 

sončenje po snorklanju

Pakirali smo avto, ter šli peš kokr se je dalo. Potem pa v vodo. Tukaj sem jaz stopila na … nekaj, po vsej verjetnosti morsko klobaso, ki je spustila nekaj v vodo … nič ni peklo ali karkoli, sam se je prijelo plavutk in potem nisem mogla dobit dol. Tukaj se je hitro spustilo dno in smo plavali ob steni proti jami. V vodi je bilo veliko rosa pikic, ki so se po dolgem času izkazale za meduze. Bilo je na tisoče malih meduz, ki jih nisi videl, ker jih je bilo toliko in oči niso pravilno fokusirale. Šele ko sem jih nekaj ujela z roko in dala očem čas za fokus, sem videla da so meduze … moja prva misel je bila AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA, potem pa no ja, bo že. 

veliko ...

Tako pač plavamo in plavamo in plavamo, nakar ugotovimo, da tisto ni bila jama, ampak sam vdolbina v steni. Ko smo potem hoteli iti nazaj, pa je bil tok tako močan, da smo vsi porabili kar nekaj energije, da smo splavali nazaj do točke, kjer se tok obrne. … OMG, je bilo malce naporno. 

Po tej plaži smo se odpravili do čisto severne točke imenovane Cape Hedo – FULLLLLLLL vetrovno, itak. 

rt Hedo; Haruna, Zdenek in jaz

Od tu do nove plaže, kjer smo se samo sprehajali. Meni je tle tudi spodrsnilo in sem si malo komolec pofrzenkala, ampak nič hudega. Na poti do hrane smo se ustavili na nekem parkirišču, kjer so imeli želvice! A nista dobri. Meni sta bili pač fulll fini ter na še eno plažo, kjer je H. snemala morje (potrebovala je posnetek morja, po tem ko sonce zaide za svoj projekt). 

želvici :)

Hrano smo našli v Nago v eni fulllllll luštkani restavraciji. Bilo je ravno prav, da sem se najedla brez da bi se prenajedla. Po tem smo odšli domov ter spat.

V torek je potem H. odšla za en dan na nek otok, Z. je moral delat, mene pa sta prišli iskat Jolanda (iz Poljske, dela v Ibaraki-ken kot scientist) in Yuki. Tako sta se začela najboljša dneva celega dopusta. Pa o tem kasneje ^_-