Tajfuni in dež

OK ko sem malo pogledala nazaj sem ugotovila, da kar nekaj časa nisem pisala, kar pa ne pomeni, da ste dosti zamudili. V mesecu septembru je prišlo do nekaj sprememb, najbolj očitna med njimi je bila, da je Rok odšel in tako sem spet sama. Druge pa bodo opisane sproti.

Ko je bil še tu, sva skupaj preživela dva tajfuna in tako nisva šla na festival v Marugame, nisva se dobila z Yuko ipd. Je pa Masa organiziral po-tajfunski »žur« tako da je Rok uspel videt ter se poslovit od vseh, jaz pa spoznala nove JET, ki so prišli, ko mene ni bilo ter niso bili na Awa-odori.

Po tem ko je Rok odšel, se mi kakšen teden sploh ni NIČ dalo in sem bila tako večino časa doma. Iz dela sedaj odhajam ob 17ih, saj se mi ne mudi preveč domov, čeprav bi bilo včasih lepo, da bi šla domov, ko otroci odidejo. Pa o samem delu mogoče kasneje. Prav tako je bil potem skoraj vsak teden vsaj eden tajfun in je tako VSAK DAN DEŽEVALO!!!! Nadvse nadležno, še posebej, če je tajfun močen popoldne in zvečer, namesto, da bi bil zjutraj ter bi meni tako odpadlo delo. To se je zgodilo le 3x, in enkrat od tega samo pol dneva (mi je odpadlo delo).

Tako je minilo večino septembra brez, da bi se kaj zgodilo. Vsak dan sem odšla na delo, si doma pripravila za jest ter se pogovarjala po skypu s prijateljicami in družino.

HVALA ZA DRUŽBO *bow* se priporočam še naprej ;-)

Po tem pa je prišel ta teden. V tem tednu sta bila ponedeljek in petek praznika in smo tako imeli le tri dni dela.  (tretji ponedeljek v septembru je Dan starejših, 23.09 pa je Dan jeseni)

V ponedeljek sem se dobila z Yuko, ki odhaja v oktobru v Kanado, najprej na študij, potem pa delat. K meni je prišla ob 11ih, nakar sva se odpravili na letališče ter od 12ih kakšno urco gledali letala (imajo urnik in FULLLLLLL dobro razgledno točko). Potem pa naju je dež pregnal v avto. Z njim sva se nato zapeljali do Yume-town, kjer je Yuko kupila darilo za babico in dedka, ter zavila darilo. Imajo tam papir, mašne in vse pripravljeno, če hočeš direktno zaviti. Potem sva še nekaj pojedli ter se odpravili k meni. Tukaj pogovor ni zamrl do ene pol sedmih, potem pa je morala na delo, ki se ji je začelo ob sedmih. Bilo je lepo, pa veliko sem govorila japonsko, tako da YEAY ZAME!!! J

V torek je tajfun prišel zvečer k nam in je bila tako GLASEN, da nisem mogla spat, shladilo se je FULLLL, zjutraj je pa potem tako potihnil, da sem ob 12ih morala na delo. Ob po enih je nato prišel Toa in Genshin s svojo sestro Shuko, ter smo se skupaj igrali do pol treh. Ob treh sem nato imela še Kids and Moms class, ki je tudi kar uspel.

Četrtek je bil bolj miren, in sončen. Temperatura, ki je trenutno zunaj, je prav prijetna. Sonček, toplo in rahel vetrček. RESSSSSSSSSSSSSSSSSSSS lepo!!!! *mehappy*

V petek mi je nato Mutsumi (šefica) pripeljala pečko, tako da sem si v soboto in danes lahko pekla J V petek namreč ni bilo časa, ker je imel Masa poslovilno zabavo že od 7:30 naprej. Najprej smo se dobili na železniški, potem pa smo se skupaj odpravili do … pač tam kjer smo jedli. Sem spoznala zopet nove ljudi in une nove JETe, spet. Pač preveč novih imen *hihi* Je bilo nice. Preden sem šla sem se tudi odločila, da ne bom gledala na cene in tako nisem. V tej restavraciji smo bili ene 2 uri, imeli smo nomihodai (drink all you can) in pa večerjo. Je bilo dobro. Jaz sem pila predvsem Umeshu (alkohol) + momo (bresev) on ice J MJAMI

Vseh skupaj nas je bilo kr nekaj (ene 30-35). Po jedači smo odšli v Bennys, to je bar. Tam jaz sicer nisem nič naročila, sem se pa malo pogovarjala z iroiro (raznimi). Od tu smo šli kar hitro naprej v disko DISKO. Tam smo potem plesali in malo pili (vsaj jaz sem malo). Do sem nas je prišlo že zelo malo. Prav tako mislim, da so odšli eni v ene bar, drugi v druge in smo se zaradi tega porazgubili. No jaz sem se naplesala, ter se imela lepo. Mi je dobro delo, da sem šla spet malo ven. Domov sem prišla okoli treh, čeprav so me vabili, da naj grem še naprej, sam sem bila rahlo zmatrana, pa tipeki so bili nažgani J Sicer cute, sam vseeno se mi je zdelo bolj pametno iti spat domov. In ne obžalujem, da sem šla.

Spala sem do 12ih in ko sem se zbudila, sem si naredila pizzo za kosilo ter se dobila ob pol štirih z Danny-jem. Prvič po tem ko sem prišla nazaj. Sva šla skupaj v Ritsurin (to je park). Vreme je bilo lepo, tako da sva se imela dosti časa pogovarjat ter nato me je povabili še na čaj v pravo čajnico, tako da sva potem tam sedela in talk-ala (Barbara se sedaj obrača ;-) ) Je pasalo se spet mal pogovarjat.

Sej ne da se z drugimi ne da, sam z njim se lahko … vse .. ok skoraj vse pogovarjam. Po letih mi je blizu, pa punco ima, s katero je že 2 leti skupaj, tako da sva lahko normalna prijatelja, brez kakšnih »napetosti« med nama. J

Zvečer se je nato kar shladilo, oz. niti ne zvečer, saj je bila ura šele 17 ali 18, sam ker ni bilo več sonca, je postalo mrzlo, tako da sva šla domov.

Danes sem nato spet pekla in sicer se imela pečen krompirček s piščancem za kosilo in pa naredila sem rum kolač, ki ima namesto ruma cassis J Kr dober, sam je rum ene 1000x boljši. Šla sem tudi v mesto po eno knjigo, kjer sem na poti domov srečala, Matta, Danny-ja, Tamaro in druge. In ravno ko smo se hoteli usest, me je klicala šefica, če lahko pride po pečko, tako da sem se samo obrnila in priletela domov. Dala sem ji par kosov kolača ter 3 vrečke čaja. Upam, da bodo teknil. J

No to bi bilo to….

 

Aja ena novost je še, ne vem a sem to že omenila, pa za vsak slučaj omenjam še enkrat in sicer sedaj pridno vsak teden hodim na masaže oz. na fizioterapijo, ki zgleda nekako takole. Najprej imaš 10 minut električne šoke, nato 20 minut do pol ure masažo (kjer te pač boli) in nato je še 10 do 15 minut nečesa (masaža sam na foro masažnega stola). Hodim vsak četrtek skupaj s Takako. Tukaj na Japonskem krije 2/3 cene država oz. zavarovanje, eno tretjino pa sam. Tako plačam vsakič 800 yenov, kar je malo manj kot 8 EUR. Po masaži se odpravile navadno še kaj pojest, tako da je nice. Ta teden sem spoznala eno novo kolegico, ki je bila v Nemčiji 6 let in se tako lahko končno spet s kom pogovarjam v nemščini J

Naslednji teden imam vikend že splaniran (Marugame castle party in neko izobraževanje), upam samo da bom na koncu še budna J

AJA, pa končno sem našla nekaj ljudi, ki so rekli, da bi šli kaj na karaoke. Ker za moje pojme grem čisto premalo. Tudi so rekli, da ni čudno če greš sam. … Poročam, če bom šla oz. KO bom šla.

 

Sedaj pa res PAPA in se slišimo

LP

Lea

Odhod v Slovenijo in vrnitev nazaj

Pozdravček

No pa sem spet tu. Že dolgo nisem pisala, sam tokrat na žalost ne ker bi se tako veliko dogajalo, ampak ker se tako malo.

Pa da začnem z mojim krajšim obiskom doma. Sama pot domov (to je bil dopust od 25.07-11.08) je bila dolga. Tukaj sem odšla iz Osake, kar niti ni tako daleč, v primerjavi s Tokyem. Na letalu nisem mogla kaj preveč dobro spati, ker sem sedela na sredini, dobesedno na sredini, tako da … ne bom zgubljala besed. Pač vsaka pot, ki vzame več kot dan je naporna. Sem pa imela tudi nekaj sreče, saj je letalo pristalo v Benetkah malo prej, prav tako so prtljago hitro dali naprej, in sem zaradi tega ujela en bus prej. Na busu sem srečala … se pogovarjala z eno Angležinjo, ki mi je nato pomagala, do kart na železniški postaji ter me usmerila. Tako kot bus, sem prišla tudi na en vlak prej. Mami sem uspela sporočiti, kdaj bom v Gorici in tako se je moja pot zaključila doma, kjer sem šla tudi hitro spat.

Oba tedna v Sloveniji, Ljubljani sta minila zelo hitro, kljub dežju. Na žalost se nisem mogla iti kopat, kot tudi ne preveč hodit ven, ampak sem pa srečala večino prijateljev. Na žalost ne vseh, saj so bili nekateri odsotni iz Ljubljane . Pa drugič.

THANK YOU ALLLLLLLLLLLLL for taking your time and for making my stay GREAT!!!!

O tem kaj vse sem doma počela in to, niti ne bom razlagala, saj je bila večina, ki bere blog prisotna J

Pot domov je bila prav tako dolga, vendar na žalost tudi bolj naporna. Na letalu iz Moskve do Tokya mi je bilo slabo in vse. To se mi je prvič zgodilo, da bi me pot tako utrudila in sumim, da je bila hrana pokvarjena. No kakorkoli že. Ko sem prišla v Tokyo, sem si kupila za en del poti karto za Shinkansen, ter tako uspela priti domov še isti dan. Na železniško postajo sta me prišla iskat Rok in Takako. Doma sem se samo zgrudila v posteljo (ura je bila čez polnoč) ter spala nasedanjih 11 ur kot ubita.

Domov sem prišla v četrtek zvečer. Naslednji dan so me nato povabili, če grem na izlet na morje. Sem bila preveč utrujena tako, da sem ostala doma, sem pa v soboto šla skupaj z Rokom in ostalimi v Tokushimo na awa-odori ali festival plesa. Na ta isti dan je imela tudi Riruna nastop, katerega sem pa zamudila. Vendar je po tem nastopala še 2x tako da sem predvidevala, da je še dosti priložnosti.

Ko smo prispeli v Tokushimo, sem se preoblekla v kimono (samo čez krilo čez) ter skupaj z drugimi odkorakala med ljudi. Sam festival je bil v redu. Veliko ljudi je plesalo, predvsem ta najmlajši so bili luštkani. Spoznala sem tudi nekaj novih ljudi, vendar si nismo izmenjali telefonskih, ker so se skozi menjavali in plesali ter ker sem pozabila vprašat, ko sem še imela priložnost. Naših tujcev je bilo kar nekaj, Alex, Thomas, Lorianne, Ian, Shizuka, Matt in še veliko drugih, med drugimi tudi novi JETs, ki so prišli ko mene ni bilo.

Proti koncu Awa-odori sem se nekako začela pogovarjati z gručo Japoncev in je bilo … zanimivo. Zabavni so Japonci, ko malo spijejo, pa tudi naši so bili dobre volje. Okoli desetih se je nato Alex odločil, da bi bilo dobro da gremo, da bi prišli ven iz mesta, preden se festival čisto konča. Ker je bil on voznik, smo odšli (on, njegov kolega iz Osake, Rok in jaz). Kupil si je nov avto, neki special adition beli … pač avto. V Takamatsu naju je pustil pri Symbol tower (tam sva imela kolesa), tako da sva bila z Rokom ene pol ure za tem doma. Dan je bil fin. Čeprav sem pričakovala malo več … Ampak OK, zabavali smo se in to je to kar je pomembno.

Bom na tem mestu zaključila in se slišimo kasneje. Jaz si grem sedaj delat za jest J

PP

 

Lea 

Ps- bom še naprej pisala blog, ker raje berete kot gledate ;-)

pps - slike dodam kasneje ... verjetno