Majski konci tedna



Kot prvo naj se opravičim. Vem da ne pišem več tako vestno kot sem včasih, sam ko pridem domov se navadno malo pogovarjam po netu s familijo ali prijatelji, kar v končni fazi pomeni Z VAMI!!!! Čez vikend sem pa navadno zasedena. Tako imam zasedene vse vikende do konca junija in sem imela vse, razen enega do sedaj. Sej mi ustreza da imam kaj za delat, sam to pač potem pomeni, da nimam časa pist blog. Kot tudi ne brati knjige. Bi danes morala vrnit eno knjigo, ki mi je bila posojena en mesec nazaj Born to run, pa mi je nekako ni uspelo prebrat.

AMPAK …. Je danes prišel tajfun k nam, enkrat za spremembo, ker jih drugače ni tle v Kagawi, p imam sedaj čas pisat blog in potem bom brala knjigo. J

Vse je za nekaj dobro pravijo. Sam problem je v tem, da že CEL teden dežuje, pa baje bo še naprej. Samo danes je dež najbolj močan. K sreči, ker včeraj sem morala zvečer ven, pa sem dobila nazaj svojo pelerino, tako da sem lahko šle s kolesom po dežju v mestu. Je bilo čist ok, ker nisem bila nič mokra, … ok skoraj nič J

Pa da začnem na začetku ne na koncu. Ne bom vsega opisala, ker bi bilo predolgo, bom pa malo povzela, kaj se je vmes zgodilo … da preverim, kaj sem na zadnje pisala *wait*

OK … wow … nisem vedla da tako dolgo nisem pisala. Pa da začnem z opisi vikendev, ker tle se večino stvari zgodi oz. bom teden opisala potem J

13.maja  mi je moja super šefica na mojo prošnjo, pripeljala pečko iz šole, tako da sem lahko malo pekla in imela tudi mal pečene dobrote doma. Tako sem v petek šla po nakupih, kar je bilo zanimivo, saj sem se bolj podrobno spoznala s cenami v treh največjih trgovinah tle okoli ter zapravila nekaj denarja, da sem dobila osnovne stvari. Moji domači so mi poslali od doma mak in orehe, pa pecilni, tako da to sem imela. Potem sem pa v soboto dopoldne začela peči. Spekla sem potico, orehovo, ki mi ni uspela najbolje. Testo neumno kot je se ni dvignilo, ker sem nekaj zafrknila s kvasom. Po okusu je bilo že ok, sam je bilo testo preveč kompaktno, tako da … naslednjič boljše. Sem tudi ugotovila, kako lahko potico spečem v šoli, tako da … hihihi … za naslednjič vem bolje. Potem sem spekla še pico, ki je uspela SUPER!!!!!!!!!!!!!!! Prav tako sem pekla nasedlji dan, preden je prišla šefica ter pečko odpeljala nazaj v šolo. Ta vikend sem imela SUPER hrano. Proti moji pici, posebno ker je uspela, se ne da nič rečt.

jadrnica

Naslednji vikend bi se nato morala dobiti s Yuko, ker naj bi šli gledat bejzbol. Pa mi je dan prej poslal mail, da gre en njen kolega z jadrnico ven, če bi se jima pridružila. Tako sem se vstala že ob 7:30 se odpravila s kolesom do železniške postaje. Naj na tem mestu omenim, da so bile vse trgovine zaprte, kar me je zelo presenetilo. Pozabila sem namreč, da je za Japonce 9 še zgodaj. Malo pred deseto sem bila nato v Tadotsu, kjer me je Yuko pobrala.



Awashima: Yuko in Hide-kun

Pomembno je omeniti tudi vreme, ker je bilo rečeno da bo cel vikend deževalo, tako da sem po malo skozi molila, da ne bi, saj sem bila s kolesom (do postaje). Se me je uslišalo, tako da smo imeli celo nekaj sonca. ;-)

kosilo

No ta njen kolega, Hiden-san, je čez 70 let stari stric, ki je full aktiven. Se potaplja, skače s padalom, sky-flying al kako se kliče un kje ne skočiš s padalo iz letala ampak … pač un po hribu pa to … ok bom nehala z mojo razlago, dokler se še ne blamiram čist.

Shishijima: mi vsi

Kakorkoli že skupaj samo šli potem malo z jadrnico okoli, pa do otoka Awashima, pa potem po otoku okoli. Kopali se nismo, ker je bilo premrzlo, ampak je bilo res SUPER. Potem smo šli še na kosilo tam, tradicionalno japonsko kosilo. Mi ni treba posebej poudarjat, da nisem vsega pojedla. Potem pa smo se odpravili še na on otok Shishijima, kjer je eno ogromno drevo, res OGROMNO. Smo se pogovarjali veliko, pa slikal, pa … bilo je nice, pa še japonščino sem lahko vadla. 



Ko smo se vrnili v Tadotsu-pristanišče, sve se z Yuko poslovili ter se odpravili na lov za karticami. TLE SE NAMREČ NE DOBI NIKJER KARTIC!!!!!! Najprej sve šli v en muzej, kjer seveda niso nič imeli, potem pa sve odšli v Sakaide, do Seto Bridge (Seto most), kjer sve prišli ravno pravočasno, da sem lahko kupila kartice, ne pa seveda tudi znamk, ampak sem bila čisto happy, da sem vsaj kartice dobila. Na tem mestu moram priznat, da sem pozabila fotoaparat na jadrnici, ki je bila oddaljena od kjer sve bili midve 20 minut z avtom. Ampak sve se odpravili nazaj po mojo neumno kamero, ki je pozabila, da more z mano iz jadrnice.

sončni zahod

Po pridobljeni kameri sve šli nazaj do mostu, kjer sve pričakali sončni zahod. Med čakanjem, eno uro in pol sve jedli drobnarije, ki sve jih imeli s seboj, piškote, arašide, čokolado … Je bilo res zakonsko, sedet na uni ograji ter gledat kako zahaja sonce, se pogovarjat, pred tabo morje, nad tabo most, za tabo pa park. FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL DOBR!!!!

me na odru v parku pod Seto mostom

Po zahodu sve šli še malo po praku okoli, sam ne za dolgo, ker se je ob 19ih zaprl al je bilo 19:30. Potem je rekla Yuko, da me bo zapeljala domov, ker … po pravici ne vem zakaj me je, ker je to še dodatno 20 minut z avtom. Zapeljala me je do postaje, saj sem imela kolo na postaji. Ona se je potem zapeljala do Kimure, kjer me je počakala, da sem jaz prišla s kolesom za njo (sem bila full hitra, ene 18 minut; ke sem tisti dan potrebovala skoraj pol ure). Potem je prišla do mene na čaj ter ostala do polnoči. Veliko sve se pogovarjali, pa gledali slike in jaz sem ji razložila FB, ker Japonci uporabljajo načeloma nekaj drugega.

Domov je odšla predvsem, ker sem jaz bila FULLL zmatrana in sem skoraj zaspala. *blush*

Naslednji dan je nato deževalo, jaz pa sem ugotovila, da sem pozabila vrečko z mojo pelerino, kopalkami in ktračo v avto od Yuko. Seveda sem pozabila, saj je nato cel teden deževalo, začela se je moja telovadba, kjer imajo bazen, da ne govorim o krtači, ki je nekako pomembna, da zgledam … urejeno. Ampak OK, again, ker se pač ne da spremenit, sem se sprijaznila, da bom malo počakala in se znajdla drugače. Kupila sem začasen glavnik, kopalke sem sicer imela še ene rezervne, sam … jih nisem potrebovala na koncu, pelerino pa sem zamenjala z vetrovko, saj je šola blizu, tako da ni bilo prehudo.

Tobi iz Naruto

Ko mi nato Thommas pisal v nedeljo, če pridem pogledat cossplay, ki se je dogajal v Shotengai, sem mu povedala, da samo v primeru, da neha deževat. In JE NEHALO. Tako da mi ni ostalo veliko možnosti kot da grem. Sem se usedla na kolo ter odpeljala. Tam je bilo kr nekaj ljudi. Bilo so oblečeni v vse možno. Največ je bilo iz igric, baje, ker nekako nisem poznala večino karakterjev. Thommas je bil Tobi iz Naruto s Sharingan in vsem, potem je bil en oblečen v EVO, pa v Rei in še nekoga iz EVE, pa iz FullMetal Alkemist so bili in …. Pa avti so bili. Je bilo veliko za videt. Jaz sem bila večinoma z Thommasom, vmes sem se pa slikala z vsemi po vrsti. Nekaj slik dodajam J

Bilo je super. Prišli so iz Tokya tudi, tako da je bilo res veliko različnih karakterjev. Za fante naj povem, da je bila ena punca oblečena v osebo iz hentai igrice, kar bi morala verjetno sama ugotovit po kostumu, sam … teh igric pač ne poznam :-P

Eva z Rei in ...

Tifa, Tobi in hentai dečva

no idea :)

mislim da iz Kingdom hearts

Eva in cute me ;-)

iz Fullmetal Alkemist

skupinska

eden od avtov

Potem pa sem končno prišla do tega vikenda. Ta vikend je najprej prišla k meni Yuko, ter mi prinesla moje zgubljene stvari, potem sem se dobila ob 18ih z Shiori. Sem sicer full zamudila (ene 10 minut), ker je deževalo in je bilo fulllllllll spolzko, sam sem uspela varno priti do mesta. Tam sve šli najprej na kavo, potem pa sve se pridružili ostalim njenim kolegom v BogiWogie.

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAa TA BLESAV, NEUMEN, IDIOTSKI RAČUNALNIK!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Ne vem zakaj mi vsake toliko zašteka, pišuka sem zgubila …. Napisanega.

 

Da nadaljujem

V tej restavraciji smo se dobile z njenimi kolegi iz srednje šole (se dobijo vsak mesec enkrat, po ene 6-10 ljudi pride). Včeraj jih je bilo 7 in jaz. Prišli sta Shiori in Mike od deklet in Yosuke, Gen-chan, Nan-chan, Bukei in še eden, katerega imena se ne spomnim od fantov. Pogovarjali smo se pretežno po japonsko, tako da sem pridno vadila, pa še različne teme smo obdelali. So vsak svoj človek, tako da se je bilo zakonsko pogovarjat. Ena od tem je bila tudi moja zaposlitev, tako da sem povedala da delam v vrtcu in na vprašanje ali so mi otroci všeč, sem odgovorila Ja, sam so včasih mal うるさい glasni, ker občasno jokajo, da so pa drugače cute. Potem pa sem opazila, da me Yosuke mal … opazuje (čist možno da se mi samo zdi). On je edini od druščine poročen in ima otroka, ki je star 3 leta po imenu Toa (tako kot moj mali v vrtcu, ki joka) AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA … upam lahko samo, da sta pač dva ali več otrok s tem zelo redkim imenom tle v Takamatsu. Bukei mi je nato povedal, da ima on dva otroka, tako da … ker Toa nimam ne bratov ne sester, bi moral biti to drugi otrok. Sam me je pa ko sem slišala ime otroka, kar mal stisnilo.

Po večerji smo se prestavili v en drug lokal. Jaz sem na poti obiskala Sachiko, ki je imela poslovilno zabavo, saj se odpravlja v ZDA. Ostala sem malo z njo ter se pogovarjala, potem pa sem odšla nazaj k moji mali druščini. Ostalo nas je še 7, saj je šel Yosuke domov. Odšli so v en nobel lokal, kjer … pač nobel. Jaz sem spila samo pomarančni sok, saj sem imela dosti pijače prej, pa tudi ni mi pasalo. Ostali smo do ene dveh, potem pa smo se odpravili domov. Jaz sem šla spat malo pred tretjo, tako da sem se danes zbudila ob 12ih in sedaj pridno pišem *patpat* J

Povabili so me zopet zraven naslednjič, sam nisem sigurna, če bom lahko šla, ker se mi prekriva. Bom vidla.

 No to bi bilo vse o vikendih, poročilo o samem tednu pa sledi, ko se mi bo dalo pisat :-P

 LP

Lea

Moje delo

HI

Pa da malo spet napišem kaj je novega. Saj ne da se je kaj presenetljivega zgodilo, sam tok da spet malo napišem.

Vrtec se je zopet začel in glej ga zlomka, ta mali ne joka več. Celo nekako je uspelo, da se razumemo. Sicer so tu še vedno stalni problemi, kot da ne poslušata, sam po moje bo to tudi še nekako prišlo. Danes smo se igrali čisto lepo. Mogoče celo malo preveč, smo bili na koncu otroka in jaz čisto premočeni. Čeprav je potrebno biti pošten in priznat, da je bilo danes ZELO vroče in FULLL soparno, tako da ... Smo se pa podili in lovili in šli nogomet ipd. une dve (moji sodelavki) sta se pogovarjali in tudi ko sem vpila HELP! sta bolj kot ne ignorirali ;-)

Pa tudi ko sta se nato pridružili sta se ta mala bolj igrala z mano kot z njima, tako sem lovila dve žogi na enkrat, lovila dva ta mala, ko pa sta hotela, da oba na enkrat dvigujem je bilo konec. Danes moram rečt, da čeprav je bil utrujen dan (po tem sem imela še predavanje z Chiso), sem zadovoljna.

naredila sem vse kar sem hotela, ta mala sta bila dobra in CUTE (čeprav nimam dokaza, ker mene NIKOLI nobena ne slika, ko se igram. Sem pa prosila, spet, naj me pls slikajo ko se igram s ta malima, da bom imela tudi jaz kakšne slike. Bomo videl če se bosta spomnili.).

Odsev v morju ;)

Da pa malo opišem vikend. Bil je spet full BUSY. Ampak da se ustavim pri nedelji, ki je bila FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL dobra. Dobila sem se z Yuko v Tadotsu (to je ene 30 minut z vlakom in eno uro z avtom od Takamatsu, kjer sem sedaj) ob 11:43. Takrat je vlak prišel. Najprej sve šli na kosilo, potem pa me je odpeljala na eno FULL lepo plažo, ... pač lepo za japonske razmere. Vreme je bilo ZAKONSKO; sončno brez oblačka. Sve se pogovarjali o vsem možnem. Zakonska ... ženska. Niti ne vem zakaj, sam z njo sem se takoj povezala. Pa ena redkih, ki je rekla, da bove poleti kaj šli na plažo se kopat ... čeprav je rekla, da ima čez kopalke, še kratko majico ter kratke hlače ... zakaj potem sploh rabiš kopalke mi ni jasno, sam ok. Bomo to še probali spremenit, ne ;)

Yuko in jaz na ... hribu :)

Potem sve šli še na en hrib, pa malo okoli. Ko pa sve se nato ustavili, da bi videli sončni zahod ob 18:51, so se od nekje prikradli oblaki ter bili samo pred ... pač sončnim zahodom. Pa vseeno, tam sve se mal pogovarjali z enimi Japonci, ki so prav tako čakali sončni zahod. Je bilo dobro, res great... Na vlak sem šla 19:53 ter bila malo po 21ti doma.

FULLLLLL dober dan, sam na koncu sem bila malo ... ok fulll zmatrana. Pa sem šla spat malo pred polnočjo in sem se naslednji dan zbudila ob 8:50 .... delo se pa začne ob 9ih. PRESNETI mobi je crknil čez noč in me tako ni zbudil. Sem se potem samo oblekla ter odšla. Sem bila cel dan rahlo zaspana ... :)

Ta teden še nimam kakšnih posebnih planov, sam teh načeloma nikoli nimam, dokler nisem potem vsa busy. Sej ne da se pritožujem, sam .... kot opomba :)

BE WELLLLLLLLLL

Lea

Change

HMMM… da opišem še eno opažanje

In sicer sem pa opazila, da se je zame tle na Japonskem zgodila ena sprememba. In sicer mi je zelo tećko biti doma. Danes na primer je full lepo vreme, imam frei, ker so pač prazniki in bi se morala dobiti z Mimi in drugimi, da bi šli na piknik. Ker pa se včeraj nekaj fasala oz. sem imela včeraj vročino in boleče grlo, danes preventivno ostanem doma, da se ne bi vse skupaj poslabšalo, saj imam jutri delo.

No in ko tako doma sedim, mi je full bedno. Imam sicer računalnik, net, sicer počasen ampak OK, nekaj filmov in serij, knjige nekaj igric, ampak vseeno bi šla jaz rada ven.

Doma sem sicer zadnje čase tudi vse rajši hodila ven, sam tle se mi pa zdi, če sem doma, da nekaj zamujam. …

Morala si bom nekaj omislit, da bom lahko vsaj na balkonu sedela in brala, če že ne drugega.

…

Drugače pa je bedno biti bolan. Ne moram res rečt, da sem bolna, sam včeraj ko sve šli s Takako na okonomiyaki, sem se počutila vedno bolj slabo. Na koncu nisem pojedla vsega, tako da mi je owner zapakiral vse skupaj ter si doma zmerila temperaturo (Takako ima neko napravo za merit). Najprej sem imela 37,5, se je pa čez čas dvignilo na 38,5. Sem šla po limone in med, pa si k postelji dala vodo. Sem veliko pila in to, pa se mi je že čez noč temperatura spustila. Grlo sicer danes še mal peče, ni pa nič hujšega.

Pa spet moram pohvalit ljudi tle, sem dala na fb, da sem zbolela, pa so me maila (tle se pač ne SMS-a, ampak mail pošilja na mobitel), pa danes tudi, če slučajno kaj rabim, pa kako sem in to. Je nekako lažje, ko veš, resnično veš, da je ljudem mar.

No sedaj bom pa zaključila, ker sem žejna, pa se slišimo.

LP

Lea

HMMM… da opišem še eno opažanje

In sicer sem pa opazila, da se je zame tle na Japonskem zgodila ena sprememba. In sicer mi je zelo tećko biti doma. Danes na primer je full lepo vreme, imam frei, ker so pač prazniki in bi se morala dobiti z Mimi in drugimi, da bi šli na piknik. Ker pa se včeraj nekaj fasala oz. sem imela včeraj vročino in boleče grlo, danes preventivno ostanem doma, da se ne bi vse skupaj poslabšalo, saj imam jutri delo.

No in ko tako doma sedim, mi je full bedno. Imam sicer računalnik, net, sicer počasen ampak OK, nekaj filmov in serij, knjige nekaj igric, ampak vseeno bi šla jaz rada ven.

Doma sem sicer zadnje čase tudi vse rajši hodila ven, sam tle se mi pa zdi, če sem doma, da nekaj zamujam. …

Morala si bom nekaj omislit, da bom lahko vsaj na balkonu sedela in brala, če že ne drugega.

…

Drugače pa je bedno biti bolan. Ne moram res rečt, da sem bolna, sam včeraj ko sve šli s Takako na okonomiyaki, sem se počutila vedno bolj slabo. Na koncu nisem pojedla vsega, tako da mi je owner zapakiral vse skupaj ter si doma zmerila temperaturo (Takako ima neko napravo za merit). Najprej sem imela 37,5, se je pa čez čas dvignilo na 38,5. Sem šla po limone in med, pa si k postelji dala vodo. Sem veliko pila in to, pa se mi je že čez noč temperatura spustila. Grlo sicer danes še mal peče, ni pa nič hujšega.

Pa spet moram pohvalit ljudi tle, sem dala na fb, da sem zbolela, pa so me maila (tle se pač ne SMS-a, ampak mail pošilja na mobitel), pa danes tudi, če slučajno kaj rabim, pa kako sem in to. Je nekako lažje, ko veš, resnično veš, da je ljudem mar.

No sedaj bom pa zaključila, ker sem žejna, pa se slišimo.

LP

Lea

Rojstni dan 2011

Potem pa je bil naslednji dan MOJ DAN J

Kdaj točno sem se zbudila ne vem, ampak je moralo biti okoli 10ih. Sem se ostala, pojedla (verjetno), malo sem pospravila stanovanje, se stuširala in zrihtala, da ko je prišla Takako ob 12ih po mene, sem bila ready to go. Malo sve posedele pri meni, nato pa sve se odpravili na železniško postajo po Brendo.

Brenda je prinesla celo vrečo (dobesedno celo vrečo) knjig, tako da imam sedaj veliko knjig za brat. Skupaj smo se nato odpravile v eno nobel francosko restavracijo, kjer je Takako rezervirala mizo. Restavracija sama je dokaj skrita, notri je preprosta oprema. Naša miza je bila … pač na dobri poziciji. Povedali so tudi, da imam rojstni dan. J Ko smo se vsedli so nam pridržali stol ter nam razložili meni. Je tako, da je en meni, izbereš pa si med lahko glavno jed. Aja preden so nam razložili kaj bomo jedli, so nas povprašali kakšen bo aperitiv. Jaz sem si vzela cassis z grekfrutom (se mi zdi), ni bil najboljši ampak ok. Drugače pa dobiš steklenico vode, ker sem sama želela vodo brez mehurčkov smo pili to. Drugače ti pa dajo na izbiro.

No pa da se vrnem k hrani, se pravi:

Predjed – surova riba v neki solati

Solata – pač solata

Juha - … ne vem katera (bom vprašala)

Glavna jed – riba ali piščanec

Sladica – jagodna torta, tiramisu, cheese cake, kokusov puding, jagodni žele, cream fumber (al kako se temu reče)

Za zaključek – kava / kapučino / čaj …

Takoj na začetku dobiš tudi poseben krožnik, kjer ti dajo majhne žemljice ter posodico masla. Mi smo vse naročile ribo kot glavno jed. Pa meni so, ker nisem bila navdušena nad surovo ribo, predjed pripravili malo drugače. BILO JE FULLLLLLLLLLLLLLLL DOBER!!! Pa fullll velik v končni fazi. Najedle smo se full. Pri sladici je pa tako, poveš kaj bi rad in ti to dajo, jaz sem vzela vse razen cheese cake. Potem lahko tudi rečeš, naj ti dajo še, kar sem jaz tudi naredila, sam so mi namesto sadne torte prinesli tiramisu, kar pa meni ni glih najbolj všeč. Tako sem na koncu pustila del tiramisuja in kapučino. Sem bila preveč sita, pa nisem se hotela silit na koncu z nečim, kar mi ni všeč. Ko smo čakale na prvo jed, je prinesla natakarica toro s svečkami za moj rojstni dan, tako da sem upihnila svečke, torto (sadno) so mi pa na koncu ko smo odšle dali za domov. Tako da sem jo potem doma pojedla. Tokrat sem dobila kar nekaj tort za svoj rojstni dan ;)

Miza je bila rezervirana ob 13ih, tam smo nato ostale do ene 15ih potem pa smo se še malo zunaj sprehajale. Restavracija je namreč ob morju (ki ni čist). Malo pred 17to me je Takako vrnila domov, tako da sem se lahko pripravila za večerno proslavo.

Ta prvi del dneva, mi je bil zelo všeč. Pogovarjale smo se FULLLL. Brenda mi je tudi razložila nekaj stvari kaj se tukaj dogaja, ter mi povedala da bo letos v avgustu en velik festival s taiko bobni. Je 30 obletnica. Se moram še odločit če grem oz. morem videt, če bom dobila dopust. Traja namreč 3 dni in en od teh je petek. Pa še kr daleč od tukaj je, tako da bi rabila en dan ta pridem ke in nazaj. NO JA bom še vidla. Se je bilo res fino pogovarjat. Pa Brenda rada govori. Mislim, da je govorila predvsem ona. Če si nekaj začel, je nato ona dokončala al pa povedala svojo verzijo J

NO ja, doma sem nato mal brskala po računalniku … pač nič posebnega. Ob pol osmih sem se nato oblekla ter odšla s kolesom v mesto. Prišla sem točno (oz. kakšno minuto prej). Na cesti sem srečala Takako, tako da sve skupaj prišle notri. Tam so že bili Mimi, Danny in Masa. Usedla sem se tudi sama, potem pa smo se mal pogovarjal. Kmalu je prišel še Taka, ssvojima kolegoma (Takeshi in Akemi), Sachiko s svojo kolegico Saya, pa ostali moji Jessica s kolegom iz Osake, Angela, Matt in Mike. Japonci so mal zamujali ampak so na koncu prišli Tomoko, Kaori, pa Yuko in Yuichi iz Marugame. Skupaj nas je bilo 19. Nick in njegova sestrična nista mogla pridet, ker je ona baje zbolela, Sayuri pa je prišla mi samo čestitat, ker je imela nekaj naslednji dan. Meni se je zdelo fulll nice da je prišla J

Dobila sem tudi nekaj daril … v končni fazi skoraj preveč, ker sem bila pač s kolesom in jih nisem imela kam dati. Čestitali so mi vsi, eni bolj sramežljivo »Vse najboljše« nič drugega, eni z objemom, eni  tudi s poljubom na vsako lice … Je bilo prav zanimivo videt / doživet, kako so si ljudje različni. En mi je samo dal darilo, kao na tukaj imaš darilo pa happy birthday. Pa fora je, da je bilo to darilo še najboljše … zapomnil si je namreč, da sem jokala (ne dobesedno) da rabim zvočnike in mi je te tudi kupil. In sicer je kot plišasta igrača medo, ki ima zvočnike. Bom sliko probala dodat. FULLLLLLL CUTE!!!!

No potem je prišla hrana. Mislim, da jo je bilo kr veliko in tudi ni bila slaba. Je pa navadno, vsaj po moje boljša. Jaz nisem preveč jedla, ker sem bila sita še od kosila, sem pa na začetku mal probala. Potem, ko je večina že pojedla, ter sem jaz dobila pijačo (Masa častil), sem se presedla k Jessici in unimi, ter smo se mal pogovarjal. Zmenile sve s z Jessico, da se ta vikend dobive, z Mattom, da mi bo nekaj skuhal ter z Angelo, da jo pridem obiskat (ni iz tle, ampak iz enega drugega mesta). Z Mikom sva se tudi mal pogovarjala, čeprav ne preveč. Sachiko, mi je skoz govorila, da mi naslednji drink ona časti, sam ker ni hotela tle ona tudi naročit, sve prestavili na naslednji lokal J

Potem sem se mal presedla še k Yuko (ona mi je nekako od Japoncev najboljša, niti ne vem zakaj, sam FULLLLL je OK). Z njo se vedno smejim, pa … no pač sve se pogovarjali o vsem možnem. Dala mi je tudi svoje darilo. Brisačko od Tigers (bejzbol ekipa al neki takega), pa piškote. Potem pa so naju prekinili, ker je folk začel odhajat, in so se poslovili, še 1x čestitali ter dali denar za kosilo. Tako sem zbrala ves denar ( 30.400 yenov), plačala potem pa smo zamenjali lokal. Del daril je vzel Masa, ker sva bila samo midva s kolesom od teh, ki so ostali. Kot rečeno preveč J



Šli smo v en lokal, kjer owner (lastnik) govori tudi nemško ter tam naročili pijačo. Tle sem z grozo opazila, da sem edini tujec. Vsi ostali so bili Japonci (Saya, Sachiko, Takako, Akemi, Takeshi, Yuko, Yuichi, Taka in Masa). Skupaj smo se zafrkavali, Taka in Masa sta se igrala s kartami. Je bilo nice gledat mal card-ticks. Ob pol dvanajstih je odšlo kar nekaj jih, ker so morali ujeti zadnji vlak. Meni je nato owner prinesel pijačo na hišo, ker sem pač imela rojstni dan in ker sem tok super ;) Ko sta odšla tudi Yuko in Yuichi, z Yuko sve se zmenili, da se dobive v nedeljo na igri od bejzbola (se je plan od takrat sicer mal spremenil, ampak OK). Na koncu smo ostali samo še Masa, Taka, Akemi in Takeshi. Takeshi mi je dal obesek za telefon, Ace, ker mi je pač bil všeč ;)



darila (medo so zvočniki)



Okoli dvanajstih pol enih smo se nato odpravili domov tudi sami. Ko so oni plačali, sem jaz owerja vprašala, če res govori nemško in je rekel, da. Tako da sem se mu v nemščini zahvalila za pijačo in to, pa sva se potem nekaj časa pogovarjala. Je povedal, da je 20 let nazaj živel v Nemčiji ene 6 let. Je rekel naj še kaj pridem okoli, da se bova mal pogovarjala, pa izmenjala sva si telefonske, tako da sedaj imam vsaj enega človeka s katerim se lahko pogovarjam v nemščini J *mehappy*

Domov sem prišla bolj pozno, sam zadovoljna z dnevom. Tudi drugače mi je tokrat čestitalo veliko ljudi. Pa kartico sem dobila naslednji dan od Barbi, tako da HVALA!!!!

This birthday was really GREAT!!!!

Evo to bo to, pa se slišimo, ko se mi bo naslednjič dalo pisat J

PAPA

Lea

Rojstni dan - priprave

HI

Evo pa sem si spet lahko odtrgala nekaj časa, da pišem kaj se je zgodilo in kaj se dogaja.

Vmes odkar sem na zadnje pisala moj blog, se je zgodil (ne vem boljši izraz) tudi moj rojstni dan, tako da bom malo opisala le-tega.

Kot prvo, nisem želela biti za svoj rojstni dan sama, in čeprav nisem navajena … organizirati zabave ali proslave sem se lotila narediti prav to. Najprej sem iskala kakšno dobro gostilno, ker pa tle nisem ravno dolgo je bila moja izbira bolj boga. Tako sem se odločila za en luštkan mali jamaican restauran. Tam sem bila teden prej na večerji z kolegi. No moj rojstni dan je letos padel na nedeljo. Ker pač se vse stvari dela zadnji moment, sem tudi sama začela z resnimi pripravami v četrtek zvečer oz. petek. V četrtek sem poslala mail kolegom, katere sem resnično želela na zabavi tako da sem dobila približno število ljudi.

V petek sem se nato dobila z Yuichi, iz hanami Marugame. Skupaj sva bila do 18-ih, potem pa sem se poslovila ter odšla v Kings Yard (tako se kliče restavracija), da se zmenim za nedeljo. Ko sem prišla je bila tam samo ena mlada dama, ki je ravno pripravljala za večerjo (lupila krompir, ribala zelje …). Ko sem ji povedala zakaj sem prišla, je rekla, naj počakam šefico, da se z njo vse zmenim. Povedala pa mi je tudi, da je gostilna navadno v nedeljo zaprta, tako da… AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA je bila nekako reakcija v moji glavi. Malo sve se pogovarjali (v japonščini, i might add), ko je ene 20 minut zatem prišla šefica. Povedala sem ji, zakaj sem prišla. Malo me je vprašala, koliko ljudi in kaj bi radi. Pa sem ji povedala, da večerjo, ene 15 ljudi (nekako se je številka skozi čas spreminjala). Je rekla dokler je več kot 10 ljudi, da je cool. Potem sve se pogovarjali o ceni. Je rekla da hrana in nomihodai (all you can drink za 2 uri) je 3000 yenov. Ker pa večina ljudi, ki sem jih povabila ne pije, sve se še malo »pogajali« tako da je na koncu rekla, da je večerja 1600 yenov, pijačo pa vsak plača kot pač spije. Zmenili sve se, da ji do 17-ih naslednjega dne javim, koliko ljudi in če sploh bo pri njih, ker mora pač nabavit hrano.

Ko sem prišla domov sem na facebooku naredila event, ter povabila sve. Istočasno sem za vsak slučaj še poslala vabila ven po mailu. No na koncu je nekako prišlo da naj bi bilo 22 ljudi. Kako se jih je toliko nabralo mi ni jasno, ampak OK. Sem javila spremembo in to je bilo to. V soboto sem nato šla k Danny-ju in Mimi (njegova punca) na kosilo. Tam so bili tudi drugi, Matt, Jessica, Julien, pa še dva katera ne poznam od prej. Skupaj smo jedli. Pripravila sta FULLLLLLLLLLL hrane, na koncu sta mi pa še dala torto s svečkami in vsem tem. Sta jo sama spekla. *HUGE SMILE* Sem bila full presenečena. Posebno ker sta oba bila vabljena in sta nato tudi prišla na moj rojstni dan. Po tej večerji, smo šli v mesto, kjer je Nick organiziral karaoke night out (njegova sestrična je v mestu). Tam smo nato peli in se zabavali ene 2 uri. Sicer je bilo veliko ljudi, sam mi je nekako uspelo peti kr neki pesmi. Po tem sem šla jaz domov, ker nisem hotela imeti na svoj rojstni dan mačka. (eni so šli ven, med drugim tudi Nick in njegova sestrična, ki pa nato naslednji dan nista mogla priti na mojo zabavo, ker sta »zbolela«.

Da samo omenim, da sem šla domov iz karaok na kolesu in po dežju. Zanimiva izkušnja, ki se bo sicer ponovila (saj sem na Japonskem), sam upam da ne prepogosto.

Potem pa je bil naslednji dan MOJ DAN J

*next post*