SREČNO NOVO LETO

Bodite mi dober in sem ya vas vse posnela en kratek video (ne se preveč smejat)

http://www.youtube.com/embed/11wRbxuQk9A

Srečnega pa zdravega vam vsem želim

Lea

iz Tokija

Najprej en lep pozdrav iz Tokija. HALLLLLLLLLOOOOOOOO *wavewave*

No in sedaj k bolj resnim zadevam .... aja prvo bom slike dala na usb ... sec ... evo se kopira.

No 22.tega, v četrtek sem se odpravila z nočnim busom v Tokijo. Še prej sem doma vse pospravila in izklopila vse zadeve. Tudi v zmrzovalnik, sem se spomnila dati led tako, da bom lahko preverila, da se ni slučajno vmes izklopil. Vidiš kok sem ti jaz pametna :-P

In ko je bilo vse zrihtano, sem se peš odpravila do bus postaje, ter se 21:20 vkrcala na bus. Sedela sem v spodnjem nadstropju, na zadnjem prostem mestu, kar pomeni, da ni toliko prostora za noge, pa tudi druagče je bila ena sopotnica, čisto ob meni, tako da ni bilo tako udobno kot prvič, ko sem šla, ampak OK. Sem pač bila teden prej bolna, in tako nisem mogla kupit dobre vozovnice pravočasno. Sem pa lahko večino poti spala in tako sem prišlaob 7:10 v Shinjuku. Od tam sem se odpravila do Toritsudaigaku, kjer me je pričakala Tina. Odpeljala me je do svojega malega, a ljubkega stanovanja, kjer sem končno lahko odložila potovalko in tako sve se kmalu odpravili v mesto nekaj pojest. Meni je FULLLLLLL zapasala lazanja, tako da sve na internetu našli eno italijansko restavracijo in se odpravili v Hanzomon (se mi zdi). Seveda sve tja prišli prezgodaj, ura je bila šele enajst, oni pa odprejo restavracijo ob 11:45. Tudi drugače je bil ta predel čisto zapuščen, nič ni bilo odprto, ljudi tudi nikjer. Ko sve tako lutali, sve srečali med rugim japonske božičke. Kar pomeni, da so bili to tipeki oblečeni v božička, s kiklico in lasuljo. (prilagam sliko - je nimam, bom rekla Tini, pa mogoče kasneje)

Je bilo čist luštno se malo sprehajat. Ampak vseeno vse bili počasi že zelo lačni, in tako sve se odpravili nazaj k restavraciji Elio, kjer so nama povedali, da je cool, da prideve samo da morava končati jedačo v 50 minutah. (ker je bil seveda praznik, pa december, pa skoraj novo leto in je tako bilo vse zasedeno – midve seveda vse to pozabili ;-)).

Ampak, OK! Vse imeli srečo in sve dobili lušno mizico. Tudi pozrdavili so naju z Bon jorno (al kako se to napiše). Naju je postregel en Italijan, in smo se malo pogovarjali. Potem sve ... na hišo ... dobili šampanec, katerega je natakar pred nama odprl in vsaki natočil en kozarec. Tudi hrana je bila dobra. Prišel naju je celo pozdravit tudi šef restavracije ter se zahvalit, da sve prišli. Je možno, da je Tino zamenjal s kom, ker jo je objel in poljubil na lice, sam ... pri Italijanih nikoli ne veš. Meni je lepo vzel roko in sem dobila, kot dama poljubček nanjo.

Ko poješ ter se odpraviš počasi ven, ti prinesejo plašč, katerega na začetku vzamejo in šele nato plačaš. »Receptorka« se je opravičila, da sve imeli tako malo časa, sam je na žalost demceber in je tako fully booked. LOL resnično sreča, da sve prišli ko sve prišli. Je bilo dosti časa, pa še drago ni bilo.

No po jedači sve se odpravili v Shibuyo, kjer sve malo lutali po trgvinah, ter odkrili da so Japonci čudni, saj imajo za oblekce, kar sem jaz primarno iskala, samo eno univerzalno številko, v katero se jaz ne spravim. So pač te Japonke presuhe. Sve si pa privoščili vsaka ene lepe uhane, preden sve se odpravili domov.

Doma je bil mraz. Pa saj res, da se jaz skozi pritožujem, glede mraza in podobnega tu na Japonskem, ampak tisto prvo noč me je pa tu resnično zeblo. Imela sem oblečeno kapo, pa volneno jopico, katero drugače sploh še nisem oblekla to zimo. Po vsej verjetnosti sem bila še rahlo boga od mojega prehlada doma ter poti in sem bila tako naslednji dan ne preveč dobra.

Helenini smrekici :)

Na predbožični večer, v soboto, sve se odpravili do veleposlanice Helene. Bili sve namreč povabljeni k njej domov na večerjo. Veleposlalnica živi v Hiroo, kar je blizu Roppongija v FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL ogromnem stanovanju. Tja sva prišli ob štirih po moje, večerja pa se je začela ob šestih. Tina je pomagla kuhat, jaz sem pa bolj sedela in se pogovarjala. Pridružila se nam je tudi Špela, hči veleposlalnice, za večerjo so pa prišli še Klemen, ter dva tujca (Sergio in Zal, se mi zdi). Skupaj smo jedli vegeterjansko božično večerjo, pili vino ter se pogovarjali. Po večerji smo odprli darila, vsak je dobil nekaj malega ter pogledali film, katerega je posnel Sergio. Film je bil ... in to je lahko najlepše kar lahko povem o samem filmu.

moja spalnica za božič :) 

Jaz sem vmes postala ZELOOOO zaspana in utrujena, tako da je Tina prosila Heleno, če lahko prespim pri njej, ker ima toplo stanovanje. In tako sem res skupaj s Tino prespala pri Heleni v topli postelji, pokrita s pravim kovrtom. Dobro sem spala :)

Nasednji dan smo skupaj pozajtrkovale. Malo smo še posedale po hiši, Helena mi je dala tudi en kimono, tak oranžen. Potem pa sve se s Tino odpravili v Roppongi, odkoder sem šla sama do Ayumi, ker sve bili zvečer zmenjeni, da se dobive na večerji pri eni njeni kolegici.

pri kolegici od Ayumi na večerji

Na večerji je bil fino, imeli smo sukiyaki, al kako se to že kliče (prilagam sliko). Pa veliko sladic. Sam so bili tam sami Japonci ... ok ena je bila korejka, sam ... pač jezik je bil Japonski. Smo se pa vseeno imeli fino. Spoznala sem ene par novih ljudi ter se zmenila, da gremo malo ven. Na žalost je večer z Ayumi danes (v sredo) odpadel, ker ima nekaj že v planu, kot tudi en večer iti plesat salso, ker imam jutri že nekaj drugega v planu. Upam pa, da bomo lahko to kdaj drugič nadoknadil.

Sam to naj še povem, da sem Ayumi vprašala, če pridem lahko za nekaj dni k njej, ker je pri meni tako mrzlo (moram pa tudi priznat, da je sedaj že skoraj OK, ponoči me ne zebe več tok. Tina lepo skrbi zame, sam je njej potem toplo ... tako da ...). Je sicer Ayumi rekla, da lahko pridem, sam ... ne vem ... bom vidla in potem sporočim.

Kakorkoli že to bo za enkrat to. Kar se je pa dogajalo ta teden pa sporočim naknadno, ker moram počasi ven.

Lepo se imejte in upam, da uživate praznike!!!!

Sending hugs to all

Lea

Klop

OK, Da opišem včerajšnji pripetljaj.

Najprej pa nekaj ozadja. V sredo je bil lep sončen dan, in smo se z otroci malo valjali po tleh. To pomeni, da sva z enim od otrok ležala v travi (posušeni) ter se grela na soncu. Ja res je, tukaj se še vedno da mrtinčkat na sončku, čeprav je december.

No kakorkoli že. Včeraj se torej zbudim in grem pod tuš. Se prej pač pogledam v ogledalo in ugotovim, da imam na vratu klopa. JA KLOPA. Tudi tukaj na Japonskem jih imajo. No sem se stuširala, naredila za jest, pojedla ter pozabila pogledat na netu, kako se jih pravilno odstrani. Nisem se mogla namreč spomnit a moram uporabiti kis, olje, pinceto al kakšno drugo stvar. Sam se nisem preveč sekirala, ker mi bo tako ali tako lahko svetovala moja šefica. Poleg tega, ker je bil klop na vratu, nisem upala s pinceto kar tako vleči, saj nisem bila niti prepričana ali je klop.

Na kratko, hotela sem, da nekdo pogleda ter mi pove, da je to klop in da se le-tega odstrani na sledeči način.

Pa sem potem na delu doživela presenečenje. Ko sem šefico vprašala, če lahko preveri ali je to klop, sploh ni vedela, kaj je to KLOP. Ko sem ji pokazala, me je ene 100x vprašala, če je to res »bug«. Ko sem ji nato razložila, kaj točno je klop in vprašala ali ga njen pes ni nikoli imel, se me je izogibala, kakor da bo skočil iz mene nanjo J

Še nikoli namreč v svojem življenju ni videla klopa. A si lahko misliš? Pes ga je itak imel, ampak to napada samo psi in živali, NE ljudje. Je cute, ko slišiš nekaj takega. Pa se nisem kaj preveč sekirala. Se je ona veliko bolj, predvsem, ko sem ji omenila, da sem ga dobila po vsej verjetnosti v vrtcu (pač nikamor drugam nisem šla v sredo).  In tako to pomeni, da ga lahko dobijo tudi otroci.

Ko je končno prišla Minako, sem še njo vprašala, ampak ga tudi ona še nikoli v življenju ni videla. Je pa slišala od svoje babice (ja, resnično je rekla babice), da ga je le-ta imela enkrat na nogi. Se mi je zdelo vse skupaj fullllllllllllllllllllllllllllllllll smešno. Šefici in Minako seveda ne. J Sta potem cel dan razmišljali, samo o tem. No za Minako ne vem, lahko pa rečem, da je šefica sigurno, saj mi je vsake toliko to tudi omenila.

Ko so otroci odšli, sem se ulegla na tla (so predlagale), da smo probali s kisom (VEM, ni najboljša ideja, ampak takrat res nisem vedela nič boljšega). Ker po njihovi logiki, bo kis naredil, da ko klop pobegnil, in se ga bo potem lovilo ter ubilo. Se mi je sicer zdelo malo čudno, sam po pravici, tudi sama nisem več točno vedela, kako se ga znebit.

Na koncu sem zgubila živce in sem ga lepo pred ogledalom sama odstranila in je šel čisto lepo ven. Obe sta si oddahnili, meni pa je bilo samo smešno. J

No toliko o razlikah med nami in Japonci

Lep bodite

Lea

Plani za Novo leto

oz. plan za novo leto :)

Lahko sporočim, da sem danes uspešno kupila karto za v Tokyo in nazaj, tako da me ne bo doma od 23. decembra do 9. januarja 2012.

Prosim, da pazite glede pošte (naslov 27.11.2011 napisan). Ta potuje iz Slovenije do sem kakšen teden.

Vem, da full preveč poudarjam to, sam res ne bi rada, da se mi kakšna kartica zgubi, ker če bo nabiralnik polen, ne vem kaj bodo naredili :-S

(pol bo pa na koncu samo ena prišla)

Kakorkoli že:

Danes sem VELIKO PREVEČ plačala za nočni bus, sam OK! Kar je je, tako sedaj pa moram počasi splanirat kako naprej :)

Komi čaka, ... še dobra dva tedna :)

Se vidimo/slišimo/beremo

Lea

Masaža in večerja

Pozdravček

No danes sem šla zopet na masažo in je bilo FULLLLLLLLLLLLL fino. Me je danes za spremembo masiral spet šef, in je bilo … FULLLLLLLLLLLL dober. Sedaj že dva tedna nisem šla, pa še nekaj se me loteva prehlad, tako da me vse boli. Predvsem pa leva rama. … WTF, mi res ni jasno od kod me boli, ker res nič ne delam s to roko,.

No kakorkoli že. Pridem danes na masažo in je bila samo ena punčka tam. Pa takoj rečejo Takako naj se uleže, potem pa še meni naj pridem. Jaz sem imela prvo elektro »masažo« in ženski rečem, naj mi prosim da rame in levo ramo (celo). Pa mi da desno, tako da sem jo popravila, in mi je morala zamenjat. Med samimi elektro »šoki« pride inchou (šefe) ven in lepo pozdravi.

Po šokih, sem potem zamenjala posteljo in ugotovila, da me bo danes masiral inchou.  YEAY!!!! Mu povem, kje me boli in me je potem začel masirat. Meni se med masažo ne da pogovarjat, kar je čisti kontrast s Takako, ki skozi čveka. No mi je pa vmes vseeno uspel zaupat, da so šli včeraj na pizzo. (aja background: jaz vsakič ko pridem, grem na okonomiyaki potem al pa doma delam pizzo, KONEC »OZADJA«). Potem mu je seveda še Takako morala zaupat (IN VSEM DRUGIM V SOBI TUD) da sem prehlajena in da me boli grlo ter nagaja nos.

Ko se potem obrnem okoli in mi je rotiral mojo levo roko, me je ta pod pritiskom bolela, tako da smo se o tem potem pogovarjali (je množina pravilna, ker so VSI sodelovali v pogovoru, pa tudi če samo s tem, da so se smejali). Potem pa smo se pogovarjali o shippu in jaz WTF???? Nič jasno. So mi razložili, da je to obkladek, katerega si daš na … »vneto« (sore) mišico. NO mi je pokazal, primer, pa kako se da gor … ipd.

Vmes sva razščistila kako spim in kako naj bi, pa vpraševal me kako se reče »don't break my heart« … oz. kaj pomeni, in se jaz … FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL lomim s svojo japonščino. Pa mi potem še reče »no, prosim učiteljica, razložite« J sam je vmes Takako zaključila z masažo, tako da sva potem opustila to temo. Je pa to hotel vedet zaradi ene pesmi.

Me je danes masiral res dolgo, Takako je vmes zaključila tako z masažo, kot z elektrošoki. Jaz sem se potem prestavila na »posteljo katera masira«. No in so se  vmes, ko sem jaz tam, pogovarjali o meni. (tok še razumem japonsko). Ko sem bila sigurna, da je res o meni govora, sem pogledala inchou-ta, kateremu je bilo potem nerodno in je povedal drugim, da sem se obrnila in so bili naprej pridno tiho.  … *cutenee*

Po masaži sem plačala, in mi je dala »receptorka« ta shippu. Je šefe rekel/razložil, da je to darilo od njega in da si moram res vsak večer preden grem spat dat gor in vsak jutri nujno vzet dol. Sem se pridno zahvalila.

Potem sem pa jaz poklicala uno žensko k meni, katera navadno mene masira in ji predala recept za pizzo. Sem ga vmes dala prevest. Oz. ga je šefica prevedla in mi dala kopijo. NO to kopijo sem sedaj jaz dala naprej. Se je takoj oglasil tudi inchou in rekel, da bi on tudi, pa sem pridno razložila, da sem se jaz z njo pogovarjala, in da ima ona rada pizzo, pa sta mi potem onadva lepo razložila (oba, inchou in uni ta mladi maser), da imata onadva tudi rada pizzo. Na koncu smo se pridno zmenili, da bodo share« (delili). Je vmes tej kateri sem dala, ratalo tako nerodno, da je bila čist rdeča in je rekla, da obljubi da bo pokazala obema J

No potem sva šli s Takako še na okonomiyaki. Tudi tukaj danes ni bilo gneča. Tudi tukaj je Takako pridno povedala, da sem rahlo bolna, pa naročila Ginger Ale, ker je kao dober za grlo. No »kuhar« je potem rekel, da mi da on svoj ginger, sam ga potem ni imel, pa malo kasneje, da je še neki dobr, pa tudi tega ni imel *lol* no kakorkoli že.

Ko sem končno vse uspela pojest in to, sem mu povedala, da je bilo sicer dobro, sam da je ebi (kozice) VELIKO boljš in da bom naslednjič to vzela. Smo se potem o tem malo pogovarjal, in sem zaupala, da meni nikoli ne ratajo dobre, pa mi je rekel, da naj mu naslednjič omenim, da bi več kozic, in da mi jih bo dal mal več J

Na koncu sem šla še v Kimuro po ginger (kar je ingver, mi je glihkar padlo na pamet) in si potem doma pridno naredila čaj iz tega, katerega nisem tako pridno spila. Sam skoraj … ok pol sem ga.

Sedaj pa grem počasi spat in preden grem si bom pridno dala un »obkladek« na ramo.

ALL in ALL a GREAT DAY!!!!

OVER AND OUT ;)

Lea

WTF

Kratka pritožba

WTF ............. komarji so še vedno živi!!!!!!!!!!!!!!!!!!
DECEMBER JE, go and die or hibernate!!!!

Pa za vrh sem še ... ok nisem, sam se ne počutim preveč dobro. To je od vsega učenja, brez zafrkavanja. Moje telo ni več navajeno, se učit po 5-6 ur na dan. ... ok če sem iskrena ni bilo nikoli navajeno, sam sedaj po delu, je pa mal preveč.
Sem se v ponedeljek, torek in sredo učila skoraj 6 ur, do ene pol enih zjutraj in sem včeraj bila čisto boga. Sem šla potem pridno ob 11 spat, pa me je potem en (upam da je bil samo en) komar držal pokonci. Na koncu je pridno to naredil, kar bi moral že prej in sicer je šel ... rakom žvižgat (a se tako reče???).
V šoli sem bila bolj za slabo uporabo, sam sem vseeno preživela, tako naše ta male, kot popoldanski klas. Pa Ryohei, je imel danes rojstni dan, tako da sem mu lepo čestitala in mu dala darilo ... Je bila knjiga upam da mu bo všeč!

No ja
sedaj grem pa do konca pojest, mal zgragram slano vodo (baje je dobra za vnete grlo), vzamem tabletke (vitaminske) in grem KONČNO spat!!!

Jutri pa prosim, da sem dobro, ker se  MORAM  učit!!!!!!

No se slišimo

LP

Lea

UPDATE

HI

NO pa smo skoraj v decembru. In ker prihaja december in z njim vse kar pač paše zraven, prilagam spodaj naslov, tako da bodo kartice in Dedek mraz našel svojo pot k meni (za moj rojstni dan, se je verjetno zgubil) J

Se pravi prvo naslov:

(brisano 15.01.2012 - smrk smrk - nic kartic razen ene)

(07.12.2011 dodatna informacija: mene od 22.12.2011 do 09.01.2012 NE bo v Takamatsu!!!! Tako da naj se PLZ pazi glede kartic, ker ne vem če bodo počakale. Je nabiralnik bolj majhen)

Drugače pa sem zadnji teden bila pridna in sem šla malo ven.

me singing :)

V sredo je bil pri nas praznik, tako da sem šla na kosilo, pa pogledala sem film, pa … KAR JE NAJBOLJ pomembno, sem šla na koncu s Cassandro na karaoke (prilagam dokaz) J

Bilo je zakonsko. 4 ure sva peli in jedli. Upam da bova to spet ponovili. Na koncu sva se namreč zmenili, da greve 1x mesečno na karaoke. Bom videla, če je nisem preveč travmatizirala J

Danes pa smo drugače šli skupaj pogledat Momiji – kar je japonsko drevo, čas pa naj bi bil primeren, da vidimo, kako se spreminjajo barve (tle pri nas še ni prave jeseni, kar se dreves tiče). Rdečih dreves sicer ni bilo veliko, sam je bilo vseeno lepo (prilagam slike). Tle je veliko še zelenega. Pa vreme je bilo fantastično. Toplo in sončno! – TAKO DA THE BEST!!!!!!!!!!!

Upam da bo še več dni takšnih. J

me "falling"

Od prejšnjega tedna je v šoli tudi pestro, saj ta male učimo za novoletno oz. kot oni rečejo konec-leta-zabavo. Upam da bo šlo malo hitreje, saj je … prepočasi. Ampak … je bil šele prvi teden in … imam upanje.

momiji - jesen

Bom še sporočila kako bo šlo.

Aja, še en update; mogoče bom za novo leto v Tokyu. To tudi še bolj natančno sporočim J

 

Se slišimo

 

Lea

11/11/11 update

Pozdravček

Kot obljubljeno spet malo pišem. Seveda zunaj dežuje in vikend je tako da … imam čas.

Sem bila pridna in sem pospravila stanovanje, malo spet spremenila kam gre miza in to. Pa kotatsu sem tudi … zrihtala. Tako sem sedaj pridno pod .. a je pod? … no kakorkoli že, sedaj sem lepo pod kotatsu in pišem. Monitor je sicer malo daleč, sam je word na ene 200% tako da lahko pišem. Treba se je znajti, ne :-P

No, da malo opišem 11/11/11. In sicer sem se odločila, da bo to FULLLLLLLLLL zakonski dan, in čeprav na začetku ni kazalo kaj prida, se je naredil lep dan. Zjutraj je deževalo in tako je bilo vprašljivo če bomo imeli »Moonwatching-cheeseeating-winedrinking-karaoke night« (prevod: opazovanje lune-jesti sir-piti vino-peti večer) Pri nas je bila namreč 11. Novembra polna luna. V šoli je bilo … pač ok. Prišla je od šefice sestra s svojimi froci, tako da so nam delali malo družbo (prišli so na obisk iz Avstralije). Ob 11:10 sem imela jaz naštimano uro, tako da smo na mojem mobitelu lahko videli 11/11/2011 11:11. Je bilo fino. Sam sem bila verjetno jaz najbolj navdušena nad toliko enkami. … sej bi mi bilo nerodno, sam kaj, ko taki trenutni, naredijo life bolj zanimiv.

Ko sem odhajala domov, se je začelo jasnit. Deževalo vsaj ni več, tako da sem doma hitro pojedla, nato pa malo čez sedmo odšla v mesto. Medtem se je znočilo, pa zjasnilo, tako da sem lahko videla luno in zvezde. V Sunport (del Takamatsu ob morju) nisem prišla prva (kar je za spremembo bilo čist nice), tako da sem jih hitro našla. Sama nisem prinesla nobenega vina ali sira, sem pa imela sladkiš pa vodo. Prišlo je kar nekaj ljudi;  Rachel in Hanna (sta organizirali), Thommas, Jasper, Sarah, Alex s kolegicami iz otoka … pozabila sem imena, sam sta iz Evrope, tako da sem bila čist happy, da se lahko z nekom pogovarjam (iz Francije in Romunije) … Pa še drugi.

Bilo je fino. Veliko smo se pogovarjali. Pijačo smo si delil, sam kaj ko vsak na taka srečanja prinese najbolj poceni alkohol, tako da so bila … ne preveč dobra. No ja sej ne da sem pričakovala, da imajo na Japonskem dobra vina :P

Sarah me je povabila, če grem z njimi smučat/snowboard naslednji dan … sam se mi ni dalo. Ima pa danes, vsaj zdi se mi zabavo v Marugame … »Dork party« … sem ji rekla, da sem jaz verjetno prej nerd ali geek, pa se ni strinjala. … Je razložila, da je dork, liked by people medtem ko geek misli da je več kot drugi. Jaz se z njeno definicijo ne strinjam (se tudi slovarji ne), pa še sama beseda mi ni všeč! Ampak ok. Pri takem dežju, jaz ne grem nikamor, predvsem pa ne v drugo mesto.

Kakorkoli že, okoli polnoči, smo se odpravili na karaoke. In čeprav sem na začetku želela iti domov, igrat igrico al pa spat, mi je en mali glas rekel: »NE!« Tako da sem pridno šla na karaoke in se imela the best. Mal smo peli, mal se smejali, se pogovarjal … pač bilo je fulllll dobr. Lahko pa na tem mestu potrdim, da imamo čisto drugo glasbo. Ker pesmi katere so peli Američani in Kanadčani ali pa katere smo pele me iz Evrope, so bile čist različne. Jaz niti poznala nisem komadov od Američanov. Okoli treh smo nato imeli dosti, tako da smo šli počasi domov.

Naslednja dva dni sem nato pridno spala in dobila nazaj glas J

Je bilo vredno.

Tako na hitro od mene

 

LP

Lea

11-11-11

Kratek hello preden grem spat

LEP 11.11.11 želim vsem!!!!!!!!!!!!!!!!! (pri nas je že mimo *smrk*)
UŽIVAJTE v tem dnevu, ker vsak razlog za zabavo, je dober razlog .. ok mogoce ne vsak, sam ne bomo filozofirali.

Sam tok da vam povem, da je bil tle na Japonskem THE BEST, saj smo imeli 11.11.11 tudi polno luno
:-P

vi tam v evropi pa ne *blappppppppppppppp* (jezikkažem)

sedaj pa lahko noč in bom PROBALA poročat jutri oz. čez vikend kaj bolj podrobno

PAPA

Rojstni dan

Pozdravček

No včeraj je imel Adam, en kolega, rojstni dan. Tako da smo ga skupaj praznovali v Marugame. To je mesto poleg Takamatsu (ene 20 minut s hitrim vlakom). Zadala sem si, da grem v vsakem primeru na ta rojstni dan, ker je bil napovedan dež in bi drugače našla kakšen izgovor, da ne grem.

Ko sem se tako s kolesom odpravila do železniške postaje, ki je oddaljena ene 20-30 minut vožnje s kolesom, ni deževalo. Je pa počasi začelo pršit, ko sem bila že v bližini postaje. Navadno pustim kolo pri pošti, saj je tam dokaj varno, pa ne poberejo ga, ker je dovoljeno pustiti kolo. Sem enkrat sicer dobila opozorilo, sam … kolo je ostalo. No včeraj, ker je deževalo, nisem hotela kolesa pustiti pod milim nebom, tako sem zapeljala v eno kolesarnico od bloka in upala, da ga tam ne poberejo. (ga niso)

Na vlak sem prišla pravočasno in bila ob 18:55 v Marugame. Zabava naj bi se začela ob sedmih. Adam me je prišel iskat na postajo, ker bi se drugače zgubila. Bila sem prva. J Kot navadno. No počasi so začeli kapljati še ostali in na koncu nas je bilo kr dosti. Med njimi je bil tudi Danny z Mimi, tako da sem se lepo nasmehnila in si izborila, da so me oni peljali domov. Mal smo se sicer stiskali, sam bolje to, kot da bi morala čakati na prvi vlak, ki gre baje šele ob šestih.

Adam si je drugače zamislil, da mu vsi prinesemo naše knjige in naredimo nekakšno knjižnico. Se mi zdi dobra ideja, tako sem jaz prispevala nekaj knjig, John je prinesel cel krton, drugi so tudi prinesli po knjigo dve, in tako se je nabralo kr nekaj knjig. Jaz sem si tudi takoj sposodila ene 4, za potovanja po Taiwanu.

Prišel je tudi Alex, ki je imel tudi ta teden rojstni dan. Tako smo imeli 3 torte, pa hrano, pa pijačo… Vsak je nekaj prinesel, tako da je bilo fino. Okoli polnoči je večina, predvsem punce, odšle plesat, nekaj ljudi je gledalo film (je Adam pripravil platno s projektorjem) in tako je bilo premalo ljudi za igranje pokra, kar je bil prvotni plan. V končni fazi je ostal samo Alex, pa en Japonec.  Jaz sem na začetku gledala film, ki pa je bil dolgočasen, igro s kartami katero sta se unadva šla je bila … (drinking game) ne zame, tako da sem šla malo ven na zrak.

Zunaj je bila … mislim da ji je ime Liz. (popravek) Kristin (thank god for FB). In komentiram, da je fulll fino, ker se vidi tok zvezd in da bi bilo zakonsko, če bi lahko šle na streho. Pa je rekla, da bi se mogoče dalo iti v šolo in tam na streho. Po kratkem premisleku, sva šli nazaj v hišo, si sposodili kolo od Adama in se odpeljali do šole. Tam sva šli po lestvi na streho in je bilo ZAKONSKO!!! Streha ni tako visoka, da bi bilo … preveč grozno, je pa dost visoka, da si višje kot okoliške hiše. Je bilo fullllllllllllllllll dobr.

Ko sva se vrnili, sem se jaz poslovila, ker so me ostali (Mimi, Danny, Tamara, Matt) že čakali, da smo šli domov. Mimi, ki je vozila, je bila utrujena oz. zaspana. Sama sicer še nisem bila preveč utrujena, sam je bila ura okoli po dveh, tako da …

JE BILO FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL DOBR, in se je sigurno splačalo iti. THANK YOU ADAM for invite ;-)

Sedaj pa še ena stvar. Ker navadno govorim o tem in onem, sem včeraj končno prišla do tega, da sem večino ljudi poslikala. Tako da, bom dodala slike in boste lahko videli moje tujce J

Alex and me

Matt, me and Danny

Tomomi, me and Adam

me and Matt

Yuki, me and John (stric od Tylerja)

me and Tyler

Nik and me

Liz Kristin (popravek), Sarah, Yuki, me,
Ayako, Ya-chan, John, An-chan (se mi zdi)

Vsa poimenovanja gredo od leve proti desni :)  (LEAVE COMMENTS)!!!!!!!!!!!!!

PS za Roka – včeraj sem spoznala Simon-a. Je vprašal, če imam brata (ko sem mu povedala, da sem iz Slovenije) … ki je velik …. No je rekel, da sta šla skupaj v Sakaide na ognjemet. Te lepo pozdravlja. Isto kot John, ki vedno vpraša kako ti gre. J  Če mi ne bo uspelo nič drugega, bom vsaj tem tujcem in Japoncem s katerimi se družim, uspela dopovedat, da Slovenija ni Slovaška in da je ZAKONSKA država za obiskat. *mealittleproundofme* ;-)

PS za vse – danes sem se dobila z Matt-om in mi je končno prinesel Assassions Creed 2 za PS3 Tako da …. YAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAYYYYYYYYYY

PPS - Tisto oblačilo deluje, sam malo drugače kot sem pričakovala. In sicer deluje kot izolacija, ne kot grelnik. Je pa res fino, ko ko daš nekaj čez ti je cool :)

PPS - dodano naknadno (24.10.2011) Liz je v resnici Kristin. Sem se zmotila :)

HEATTECH

HI

Vem da nisem že nekaj časa pisala. Prav tako ne morem reč't , da se ni nič zgodilo, sam bom o tem kdaj drugič. Tokrat poročam o nečem, kar sem odkrila … ene dva dni nazaj in bom danes sprobala, pa sem se spomnila, da lahko izkušnjo delim z vami.

Se pravi v nedeljo sem šla v Aeon (nekaj podobnega City Parku) z Minako (mojo sodelavko). Ponudila se je namreč, da grem lahko z njo. Ona je peljala svojega sina, da se ostriže, mene pa je Shizuka (ena Japonka) tja napotila, češ da imajo veliko izdelkov iz tujine. Iščem namreč sirup, katerega ni bilo. No pa da se vrnem nazaj na temo.

Ko smo tako pohajkovali po Aeon-u, smo vmes šli še do UniQlo (trgovina z oblačili, podobno H&M), ker je Minako nekaj rabila. Tudi jaz sem malo hodila okoli ter odkrila HEATTECH. Pa mi ni bilo čisto jasno kaj naj bi to bilo, tako da sem pač vprašala. Minako mi je na to razložila, da je to oblačilo, ki proizvede toploto. In sicer deluje nekako tako, da ko oblečeš, reagira s kožo in … ne vem … sam baje je toplo. To oblačilo je čisto tanko ter naj bi bilo za pozimi dosti, da imaš nekaj malega čez, če je res mrzlo. (tukaj je link mogoče bo pomagalo http://www.uniqlo.com/ht_w/us/ )

majčka - HEATTECH

To informacijo sem preverila še pri naših; Ianu, Mattu in Shizuki, ki so mi to potrdili. Tako sem se odločila, da bom kupila en kos ter preverila, kako in če res deluje. Samo oblačilo pride v različnih modelih, od pulijev pod vrat, do navadnega puloverja, kratke majice, spodnje majice, imajo pa tudi nogavice, dokolenke, hlače … Da povem še to, da stane ta mikica, katero sem jaz kupila 1500 jenov, kar je po današnji valuti okoli 16 EUR. Prav tako imajo različne barve, vzorce … tako da je res super. … če deluje J  

Sam tok da veste kaj vse imamo mi tukaj   :-P

jaz oblečena v HEATTECH

Evo sedaj se oblečem, ter poslikam, da vidite kako zgleda. Če pa deluje pa sporočim naknadno.

Lep pozdrav

Lea

Tajfuni in dež

OK ko sem malo pogledala nazaj sem ugotovila, da kar nekaj časa nisem pisala, kar pa ne pomeni, da ste dosti zamudili. V mesecu septembru je prišlo do nekaj sprememb, najbolj očitna med njimi je bila, da je Rok odšel in tako sem spet sama. Druge pa bodo opisane sproti.

Ko je bil še tu, sva skupaj preživela dva tajfuna in tako nisva šla na festival v Marugame, nisva se dobila z Yuko ipd. Je pa Masa organiziral po-tajfunski »žur« tako da je Rok uspel videt ter se poslovit od vseh, jaz pa spoznala nove JET, ki so prišli, ko mene ni bilo ter niso bili na Awa-odori.

Po tem ko je Rok odšel, se mi kakšen teden sploh ni NIČ dalo in sem bila tako večino časa doma. Iz dela sedaj odhajam ob 17ih, saj se mi ne mudi preveč domov, čeprav bi bilo včasih lepo, da bi šla domov, ko otroci odidejo. Pa o samem delu mogoče kasneje. Prav tako je bil potem skoraj vsak teden vsaj eden tajfun in je tako VSAK DAN DEŽEVALO!!!! Nadvse nadležno, še posebej, če je tajfun močen popoldne in zvečer, namesto, da bi bil zjutraj ter bi meni tako odpadlo delo. To se je zgodilo le 3x, in enkrat od tega samo pol dneva (mi je odpadlo delo).

Tako je minilo večino septembra brez, da bi se kaj zgodilo. Vsak dan sem odšla na delo, si doma pripravila za jest ter se pogovarjala po skypu s prijateljicami in družino.

HVALA ZA DRUŽBO *bow* se priporočam še naprej ;-)

Po tem pa je prišel ta teden. V tem tednu sta bila ponedeljek in petek praznika in smo tako imeli le tri dni dela.  (tretji ponedeljek v septembru je Dan starejših, 23.09 pa je Dan jeseni)

V ponedeljek sem se dobila z Yuko, ki odhaja v oktobru v Kanado, najprej na študij, potem pa delat. K meni je prišla ob 11ih, nakar sva se odpravili na letališče ter od 12ih kakšno urco gledali letala (imajo urnik in FULLLLLLL dobro razgledno točko). Potem pa naju je dež pregnal v avto. Z njim sva se nato zapeljali do Yume-town, kjer je Yuko kupila darilo za babico in dedka, ter zavila darilo. Imajo tam papir, mašne in vse pripravljeno, če hočeš direktno zaviti. Potem sva še nekaj pojedli ter se odpravili k meni. Tukaj pogovor ni zamrl do ene pol sedmih, potem pa je morala na delo, ki se ji je začelo ob sedmih. Bilo je lepo, pa veliko sem govorila japonsko, tako da YEAY ZAME!!! J

V torek je tajfun prišel zvečer k nam in je bila tako GLASEN, da nisem mogla spat, shladilo se je FULLLL, zjutraj je pa potem tako potihnil, da sem ob 12ih morala na delo. Ob po enih je nato prišel Toa in Genshin s svojo sestro Shuko, ter smo se skupaj igrali do pol treh. Ob treh sem nato imela še Kids and Moms class, ki je tudi kar uspel.

Četrtek je bil bolj miren, in sončen. Temperatura, ki je trenutno zunaj, je prav prijetna. Sonček, toplo in rahel vetrček. RESSSSSSSSSSSSSSSSSSSS lepo!!!! *mehappy*

V petek mi je nato Mutsumi (šefica) pripeljala pečko, tako da sem si v soboto in danes lahko pekla J V petek namreč ni bilo časa, ker je imel Masa poslovilno zabavo že od 7:30 naprej. Najprej smo se dobili na železniški, potem pa smo se skupaj odpravili do … pač tam kjer smo jedli. Sem spoznala zopet nove ljudi in une nove JETe, spet. Pač preveč novih imen *hihi* Je bilo nice. Preden sem šla sem se tudi odločila, da ne bom gledala na cene in tako nisem. V tej restavraciji smo bili ene 2 uri, imeli smo nomihodai (drink all you can) in pa večerjo. Je bilo dobro. Jaz sem pila predvsem Umeshu (alkohol) + momo (bresev) on ice J MJAMI

Vseh skupaj nas je bilo kr nekaj (ene 30-35). Po jedači smo odšli v Bennys, to je bar. Tam jaz sicer nisem nič naročila, sem se pa malo pogovarjala z iroiro (raznimi). Od tu smo šli kar hitro naprej v disko DISKO. Tam smo potem plesali in malo pili (vsaj jaz sem malo). Do sem nas je prišlo že zelo malo. Prav tako mislim, da so odšli eni v ene bar, drugi v druge in smo se zaradi tega porazgubili. No jaz sem se naplesala, ter se imela lepo. Mi je dobro delo, da sem šla spet malo ven. Domov sem prišla okoli treh, čeprav so me vabili, da naj grem še naprej, sam sem bila rahlo zmatrana, pa tipeki so bili nažgani J Sicer cute, sam vseeno se mi je zdelo bolj pametno iti spat domov. In ne obžalujem, da sem šla.

Spala sem do 12ih in ko sem se zbudila, sem si naredila pizzo za kosilo ter se dobila ob pol štirih z Danny-jem. Prvič po tem ko sem prišla nazaj. Sva šla skupaj v Ritsurin (to je park). Vreme je bilo lepo, tako da sva se imela dosti časa pogovarjat ter nato me je povabili še na čaj v pravo čajnico, tako da sva potem tam sedela in talk-ala (Barbara se sedaj obrača ;-) ) Je pasalo se spet mal pogovarjat.

Sej ne da se z drugimi ne da, sam z njim se lahko … vse .. ok skoraj vse pogovarjam. Po letih mi je blizu, pa punco ima, s katero je že 2 leti skupaj, tako da sva lahko normalna prijatelja, brez kakšnih »napetosti« med nama. J

Zvečer se je nato kar shladilo, oz. niti ne zvečer, saj je bila ura šele 17 ali 18, sam ker ni bilo več sonca, je postalo mrzlo, tako da sva šla domov.

Danes sem nato spet pekla in sicer se imela pečen krompirček s piščancem za kosilo in pa naredila sem rum kolač, ki ima namesto ruma cassis J Kr dober, sam je rum ene 1000x boljši. Šla sem tudi v mesto po eno knjigo, kjer sem na poti domov srečala, Matta, Danny-ja, Tamaro in druge. In ravno ko smo se hoteli usest, me je klicala šefica, če lahko pride po pečko, tako da sem se samo obrnila in priletela domov. Dala sem ji par kosov kolača ter 3 vrečke čaja. Upam, da bodo teknil. J

No to bi bilo to….

 

Aja ena novost je še, ne vem a sem to že omenila, pa za vsak slučaj omenjam še enkrat in sicer sedaj pridno vsak teden hodim na masaže oz. na fizioterapijo, ki zgleda nekako takole. Najprej imaš 10 minut električne šoke, nato 20 minut do pol ure masažo (kjer te pač boli) in nato je še 10 do 15 minut nečesa (masaža sam na foro masažnega stola). Hodim vsak četrtek skupaj s Takako. Tukaj na Japonskem krije 2/3 cene država oz. zavarovanje, eno tretjino pa sam. Tako plačam vsakič 800 yenov, kar je malo manj kot 8 EUR. Po masaži se odpravile navadno še kaj pojest, tako da je nice. Ta teden sem spoznala eno novo kolegico, ki je bila v Nemčiji 6 let in se tako lahko končno spet s kom pogovarjam v nemščini J

Naslednji teden imam vikend že splaniran (Marugame castle party in neko izobraževanje), upam samo da bom na koncu še budna J

AJA, pa končno sem našla nekaj ljudi, ki so rekli, da bi šli kaj na karaoke. Ker za moje pojme grem čisto premalo. Tudi so rekli, da ni čudno če greš sam. … Poročam, če bom šla oz. KO bom šla.

 

Sedaj pa res PAPA in se slišimo

LP

Lea

Odhod v Slovenijo in vrnitev nazaj

Pozdravček

No pa sem spet tu. Že dolgo nisem pisala, sam tokrat na žalost ne ker bi se tako veliko dogajalo, ampak ker se tako malo.

Pa da začnem z mojim krajšim obiskom doma. Sama pot domov (to je bil dopust od 25.07-11.08) je bila dolga. Tukaj sem odšla iz Osake, kar niti ni tako daleč, v primerjavi s Tokyem. Na letalu nisem mogla kaj preveč dobro spati, ker sem sedela na sredini, dobesedno na sredini, tako da … ne bom zgubljala besed. Pač vsaka pot, ki vzame več kot dan je naporna. Sem pa imela tudi nekaj sreče, saj je letalo pristalo v Benetkah malo prej, prav tako so prtljago hitro dali naprej, in sem zaradi tega ujela en bus prej. Na busu sem srečala … se pogovarjala z eno Angležinjo, ki mi je nato pomagala, do kart na železniški postaji ter me usmerila. Tako kot bus, sem prišla tudi na en vlak prej. Mami sem uspela sporočiti, kdaj bom v Gorici in tako se je moja pot zaključila doma, kjer sem šla tudi hitro spat.

Oba tedna v Sloveniji, Ljubljani sta minila zelo hitro, kljub dežju. Na žalost se nisem mogla iti kopat, kot tudi ne preveč hodit ven, ampak sem pa srečala večino prijateljev. Na žalost ne vseh, saj so bili nekateri odsotni iz Ljubljane . Pa drugič.

THANK YOU ALLLLLLLLLLLLL for taking your time and for making my stay GREAT!!!!

O tem kaj vse sem doma počela in to, niti ne bom razlagala, saj je bila večina, ki bere blog prisotna J

Pot domov je bila prav tako dolga, vendar na žalost tudi bolj naporna. Na letalu iz Moskve do Tokya mi je bilo slabo in vse. To se mi je prvič zgodilo, da bi me pot tako utrudila in sumim, da je bila hrana pokvarjena. No kakorkoli že. Ko sem prišla v Tokyo, sem si kupila za en del poti karto za Shinkansen, ter tako uspela priti domov še isti dan. Na železniško postajo sta me prišla iskat Rok in Takako. Doma sem se samo zgrudila v posteljo (ura je bila čez polnoč) ter spala nasedanjih 11 ur kot ubita.

Domov sem prišla v četrtek zvečer. Naslednji dan so me nato povabili, če grem na izlet na morje. Sem bila preveč utrujena tako, da sem ostala doma, sem pa v soboto šla skupaj z Rokom in ostalimi v Tokushimo na awa-odori ali festival plesa. Na ta isti dan je imela tudi Riruna nastop, katerega sem pa zamudila. Vendar je po tem nastopala še 2x tako da sem predvidevala, da je še dosti priložnosti.

Ko smo prispeli v Tokushimo, sem se preoblekla v kimono (samo čez krilo čez) ter skupaj z drugimi odkorakala med ljudi. Sam festival je bil v redu. Veliko ljudi je plesalo, predvsem ta najmlajši so bili luštkani. Spoznala sem tudi nekaj novih ljudi, vendar si nismo izmenjali telefonskih, ker so se skozi menjavali in plesali ter ker sem pozabila vprašat, ko sem še imela priložnost. Naših tujcev je bilo kar nekaj, Alex, Thomas, Lorianne, Ian, Shizuka, Matt in še veliko drugih, med drugimi tudi novi JETs, ki so prišli ko mene ni bilo.

Proti koncu Awa-odori sem se nekako začela pogovarjati z gručo Japoncev in je bilo … zanimivo. Zabavni so Japonci, ko malo spijejo, pa tudi naši so bili dobre volje. Okoli desetih se je nato Alex odločil, da bi bilo dobro da gremo, da bi prišli ven iz mesta, preden se festival čisto konča. Ker je bil on voznik, smo odšli (on, njegov kolega iz Osake, Rok in jaz). Kupil si je nov avto, neki special adition beli … pač avto. V Takamatsu naju je pustil pri Symbol tower (tam sva imela kolesa), tako da sva bila z Rokom ene pol ure za tem doma. Dan je bil fin. Čeprav sem pričakovala malo več … Ampak OK, zabavali smo se in to je to kar je pomembno.

Bom na tem mestu zaključila in se slišimo kasneje. Jaz si grem sedaj delat za jest J

PP

 

Lea 

Ps- bom še naprej pisala blog, ker raje berete kot gledate ;-)

pps - slike dodam kasneje ... verjetno

Coming home

Cas za krajsi obisk

Kot vecina ve prihajam domov za dva tedna. V petek je bil zadnji delavni dan, ko so bili otroci se prisotni. Jutri moram iti na delovno mesto malo pomagat pospravit ipd. Potem pa se zacne moja dolga pot domov. Najprej moram od tukaj iti s kolesom do postaje v Takamatsu, potem pa do Osake z vlakom (to so 3 vlaki in se en do letalisca). Na letaliscu sem ob pol devetih in ceprav je to po moje prezgodaj, Rok vstraja da je OK ce sem 2uri in pol prej tam. Sam let upam, da ne bo prenaporen in ko prispem v Benetke moram se na bus, pa vlak potem pa koncno z avtom do doma.

Pot bo DOLGA ampak ko bom enkrat doma bo cool.

Sedaj ze cel teden sanjam o vseh nasih sladicah in navadni hrani, ki je tukaj NI. …

cant wait to eat some real food!

Ta vikend tudi nisem nikamor sla, saj me ja vceraj cel dan bolela glava, danes pa se pocasi pripravljam za odhod. Ker jutri ne vem tocno kako dolgo bo trajalo, da pridem domov iz dela, se bom danes raje pripravila kokr se bo dalo.

Je pa en velik plus, ker mi ni potrebno prinesit prevec stvari. Doma upam da imam se dosti mikic in hlac, da se bom lahko preoblacila. Drugace me boste pa pac gledali skoz v istih cotah J

Nic tako jaz koncam in grem naprej pakirat.

Prosim naj bo lepo vreme ko pridem v Sloveniji pz. Kjer pac bom.

Se kmalu vidimo

LP

Lea

dodatek (23:29): sem izracunala koliko casa mi bo celotna pot od doma do doma vzela in to je 34 ur in pol!
bom potem napisala, ce sem se kje zastela.
sedaj pa lahko noc in se slisimo naslednjic iz slovenije :)

Typhon

HI

No kot sem vceraj pisala je nad nas prisel tajfun oz. kot me je ROK popravil, PRIHAJA nad nas tajfun. Samo osrcje naj bi bilo nad nami jutri ob treh zjutraj. Danes pa nam posilja mocan veter in dez. In sicer naj samo omenim, da ceprav so tajfuni v tem letnem casu pogosti in tako za normalnega ... oz ker Japonci pac niso normalni, za povpracnega Japonca ne predstavljajo nic novega, je ta ... trenutni malo ... samo rahlo bolj mocen kot povrecje. Tako smo dobili skoraj vsi danes DELA PROSTI DAN. *MWAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHA*

moj drugi dan oz. podaljsan vikend se nadaljuje.

Naj TAKOJ pomirim une, ki so zaceli panicarit, veste kdo ste, da sem sama in Rok, pridno doma in samo poslusam kako veter piha in dez pada. Ce sva prezivela enega mocnejsih tajfunov v fu... sotoru, bova tudi tega v mojem stanovanju.

No worries I am still coming home!

Sedaj bom pa raje nehala, ker moram Roku pomagat podpreti vrata, ker se le-te prevec tresejo *joke*

LOL

byebye

Lea

This weekend with typhon

TA TEDEN

Ta petek smo se dobili z Ianom in Mattom, ter sli jest v Yoshinoyo (na gyudon), potem pa nekaj malega spit. V Drunken Monkey je lastnik po kaksnih pol ure zacel hodit ves zivcen gor in dol, ker nismo nic vec narocili. Tako smo se prestavili, skupaj z Jessico (ki se nam je vmes pridruzila) in dvema novima iz USA (Eren, Rachel) v en spanski local, kjer je vsak narocil sangrio. Une dve novi sta bili ze orenk pod … alkoholom, ampak sta bili bolj zabavni, kot ko smo jih prejsnjic srecali. Ta Rachel je drugace una, katero jaz nadomescam oz. katera je nehala delat, preden sem jaz prisla. Se ji vidi da je mlada (fullll mlada) po obnasanju in tudi lahko zastopim zakaj se ni razumela z mojo sefico.

jaz in Takako v reki

No v soboto smo sli skupaj s Takako plavat v reko Anabukigawa. Prisla naju je iskal ob 13 in smo se z njenim avtom odpravili v Tokushimo (prefekturo zraven). Ko smo koncno prisli do Anabuki mesta, smo sli pocasi ob reki gor, ter iskali kaksen primeren plac za kopat. Ker je bila to sobota, pa lepo vreme je bilo na vseh “uradnih” podrocjih ze veliko prevec ljudi za moj okus. Tako smo se peljali naprej, pa naprej, pa naprej … no na koncu smo le odkrili en lep kraj, kjer je bila senca, voda je bila celo globoka na nekaterih mestih, reka cista, sam…. Mal tezko je bilo priti cez reko, kjer smo se mislili ustalit. Smo sicer potrebovali nekaj casa, a smo varno prisli cez. Pac: Don’t give up!

Tam smo se preobleki … oz. slekli do kopalk in sli v vodo. Voda je bila prijetno mrzla, celo malo manj kot morje. Tle so se eni ta mali s svojimi starsi. Te so nama z Rokom pokazali, od kod se lahko skace v vodo tako da sva seveda skakala, PO TEM KO SEM PREVERILA KOK JE GLOBOKA. In sicer je na tem mestu tok, da potem ko je Rok preveril; je bil on cel pod vodo s stegneno roko. Takako ni skakala v vodo, smo pa skupaj mal plavali, pa se zabaval. Potem smo bili se mal zunaj vode na vrocih kamnih, sonce se je vmes ze premaknilo, amapk je bilo se vedno prijetno vroce. Na koncu smo sli se 1x v vodo, predvsem skakat v razlicnih pozah, nakar smo se odpravili domov. Ura je bila ze okoli 17ih tako da smo morali pocasi iti. Ob 19 smo bili namrec zmenjeni na vecerji v Seiyi.

Domov smo prisli prehitro, tako da naju je Takako zapeljala do Takamatsu letalisca, kjer smo gledali kako je letalo pristalo. Imajo odprt pogled na stezo, tako da je zakonsko. Potem smo sli jest, kjer smo se FULLLLLLLLLLL najdel. Tokrat je bila tudi Roku vsec vecerja. Sam ni vzel navadni – Kansai Okonomiyaki, ampak Hiroshima Okonomiyaki z Udonom.

Ko smo bili enkrat doma, sem dobila od Jessice mail, da se dobimo ob 21 na karaokah. In ceprav sva bila z Rokom en mal pozna, so oni se bolj zamudili. V sobo smo prisli okoli 21:40 ter tam ostali ene 2 uri. Napeli smo se, sam sem ob tej priloznosti ugotovila oz. mi je bilo potrjeno, da je bolj iti na karaoke samo z eno ali dvema, ker ko nas je 6-7, je to toliko ljudi, da je prevec. Pa se ker smo vsak iz svoje celine ne poznamo istih pesmi. Drugace pa je bilo v redu. Napeli smo se, pa nasmejali tudi.

Doma sem potem lahko sla spat in se psihicno pripravila na naslednji dan, ko sva sla z Rokom v Kanonji. Vceraj je bil tako cas za moj PRVI MATSURI (festival) letos na Japonskem. S Yuko smo se dobili kar na vlaku in prispeli v Kanonji ob pol sedmih zvecer. To je bil festival plesa, kjer so nastopale razlicne sole. Na koncu so nato se imeli ognjemet, ki se sicer ne more primerjat z unim v Tokyu, ampak je bil lep in velik.

Od zelezniske postaje do samega festivala je bilo sicer kar nekaj za hodit, tako da smo se nahodili v tej sopari. Tudi ljudi je bilo kr nekaj, ampak ne prevec.

Ko smo si malo ogledali stojnice in kaksno hrano prodajajo, smo opazovali skupine pri plesu. Ene par skupin je bilo res zakonskih. Potem smo se odpravili na plazo, kjer smo si nasli prostor od kod smo gledali ognjemet. Ker je Yuko mislila da bo ognjemet iz ladije (tako je navadno), smo se vsedli poleg morja.

Sam ognjemet se je zacel malo bolj zgodaj iz bliznje stavbe ob morju in je trajal ene 15 minut. Bili smo tudi relativno blizu, sam meni je npr. lepse pri nas v Ljubljani ko je ognjemet nad glavo. Po drugi strain pa je bil res zakonski. Kar bi sam ognjemet naredilo se boljse, bi bila glasba, ki je med ognjemetom ni bilo. Prav tako so imeli pavze med segmenti, tako da ni deloval najbolj povezano, ampak OK. Ognjemet je ognjemet, bil je hrup, bile so barve, bil je vonj = SUPER!!!

Potem smo se se malo pogovarjali in sli pocasi domov. V Takamatsu sva prisla ob polnoci in ceprav so me eni kolgi vmes povabili, naj pridem se malo ven (vceraj so japonske zenske igrale v finalu nogometa in zmagale), sva bila z Rokom prevec utrujena in sva sla raje domov.

Moram rect, da imam kar polne vikende in tudi med tednom imam kar nekaj dela, tako da ne najdem ravno veliko casa za pisanje. Poleg dela, sem se vedno pridna s fitnesom in ce gremo potem se obcasno kaj ven, so dnevi do konca polni.

Sam kot side note, ker mi ocitno ne bo uspelo napisat posebi posta za to: ta mali v vrtcu so se vedno cute, od ene ta male sem dobila celo pismo, kjer mi je napisala da me ima full rada (CUTE), en drug prihaja prav tako, ker se ima full fino. Pa sedaj je se ena nova zacela hodit na te popoldanske ure. Tudi ti v vrtcu so cute, tako da se dosti igramo in to. Sedaj ko je toplo, smo dostikrat v bazenu, in mi tako vsaj ni vroce :P

Kaj vec pa mogoce kdaj drugic.

Na kratko ZABAVAM SE J

LP Lea

slike sledijo kasneje, upam