iz Tokija

Najprej en lep pozdrav iz Tokija. HALLLLLLLLLOOOOOOOO *wavewave*

No in sedaj k bolj resnim zadevam .... aja prvo bom slike dala na usb ... sec ... evo se kopira.

No 22.tega, v četrtek sem se odpravila z nočnim busom v Tokijo. Še prej sem doma vse pospravila in izklopila vse zadeve. Tudi v zmrzovalnik, sem se spomnila dati led tako, da bom lahko preverila, da se ni slučajno vmes izklopil. Vidiš kok sem ti jaz pametna :-P

In ko je bilo vse zrihtano, sem se peš odpravila do bus postaje, ter se 21:20 vkrcala na bus. Sedela sem v spodnjem nadstropju, na zadnjem prostem mestu, kar pomeni, da ni toliko prostora za noge, pa tudi druagče je bila ena sopotnica, čisto ob meni, tako da ni bilo tako udobno kot prvič, ko sem šla, ampak OK. Sem pač bila teden prej bolna, in tako nisem mogla kupit dobre vozovnice pravočasno. Sem pa lahko večino poti spala in tako sem prišlaob 7:10 v Shinjuku. Od tam sem se odpravila do Toritsudaigaku, kjer me je pričakala Tina. Odpeljala me je do svojega malega, a ljubkega stanovanja, kjer sem končno lahko odložila potovalko in tako sve se kmalu odpravili v mesto nekaj pojest. Meni je FULLLLLLL zapasala lazanja, tako da sve na internetu našli eno italijansko restavracijo in se odpravili v Hanzomon (se mi zdi). Seveda sve tja prišli prezgodaj, ura je bila šele enajst, oni pa odprejo restavracijo ob 11:45. Tudi drugače je bil ta predel čisto zapuščen, nič ni bilo odprto, ljudi tudi nikjer. Ko sve tako lutali, sve srečali med rugim japonske božičke. Kar pomeni, da so bili to tipeki oblečeni v božička, s kiklico in lasuljo. (prilagam sliko - je nimam, bom rekla Tini, pa mogoče kasneje)

Je bilo čist luštno se malo sprehajat. Ampak vseeno vse bili počasi že zelo lačni, in tako sve se odpravili nazaj k restavraciji Elio, kjer so nama povedali, da je cool, da prideve samo da morava končati jedačo v 50 minutah. (ker je bil seveda praznik, pa december, pa skoraj novo leto in je tako bilo vse zasedeno – midve seveda vse to pozabili ;-)).

Ampak, OK! Vse imeli srečo in sve dobili lušno mizico. Tudi pozrdavili so naju z Bon jorno (al kako se to napiše). Naju je postregel en Italijan, in smo se malo pogovarjali. Potem sve ... na hišo ... dobili šampanec, katerega je natakar pred nama odprl in vsaki natočil en kozarec. Tudi hrana je bila dobra. Prišel naju je celo pozdravit tudi šef restavracije ter se zahvalit, da sve prišli. Je možno, da je Tino zamenjal s kom, ker jo je objel in poljubil na lice, sam ... pri Italijanih nikoli ne veš. Meni je lepo vzel roko in sem dobila, kot dama poljubček nanjo.

Ko poješ ter se odpraviš počasi ven, ti prinesejo plašč, katerega na začetku vzamejo in šele nato plačaš. »Receptorka« se je opravičila, da sve imeli tako malo časa, sam je na žalost demceber in je tako fully booked. LOL resnično sreča, da sve prišli ko sve prišli. Je bilo dosti časa, pa še drago ni bilo.

No po jedači sve se odpravili v Shibuyo, kjer sve malo lutali po trgvinah, ter odkrili da so Japonci čudni, saj imajo za oblekce, kar sem jaz primarno iskala, samo eno univerzalno številko, v katero se jaz ne spravim. So pač te Japonke presuhe. Sve si pa privoščili vsaka ene lepe uhane, preden sve se odpravili domov.

Doma je bil mraz. Pa saj res, da se jaz skozi pritožujem, glede mraza in podobnega tu na Japonskem, ampak tisto prvo noč me je pa tu resnično zeblo. Imela sem oblečeno kapo, pa volneno jopico, katero drugače sploh še nisem oblekla to zimo. Po vsej verjetnosti sem bila še rahlo boga od mojega prehlada doma ter poti in sem bila tako naslednji dan ne preveč dobra.

Helenini smrekici :)

Na predbožični večer, v soboto, sve se odpravili do veleposlanice Helene. Bili sve namreč povabljeni k njej domov na večerjo. Veleposlalnica živi v Hiroo, kar je blizu Roppongija v FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL ogromnem stanovanju. Tja sva prišli ob štirih po moje, večerja pa se je začela ob šestih. Tina je pomagla kuhat, jaz sem pa bolj sedela in se pogovarjala. Pridružila se nam je tudi Špela, hči veleposlalnice, za večerjo so pa prišli še Klemen, ter dva tujca (Sergio in Zal, se mi zdi). Skupaj smo jedli vegeterjansko božično večerjo, pili vino ter se pogovarjali. Po večerji smo odprli darila, vsak je dobil nekaj malega ter pogledali film, katerega je posnel Sergio. Film je bil ... in to je lahko najlepše kar lahko povem o samem filmu.

moja spalnica za božič :) 

Jaz sem vmes postala ZELOOOO zaspana in utrujena, tako da je Tina prosila Heleno, če lahko prespim pri njej, ker ima toplo stanovanje. In tako sem res skupaj s Tino prespala pri Heleni v topli postelji, pokrita s pravim kovrtom. Dobro sem spala :)

Nasednji dan smo skupaj pozajtrkovale. Malo smo še posedale po hiši, Helena mi je dala tudi en kimono, tak oranžen. Potem pa sve se s Tino odpravili v Roppongi, odkoder sem šla sama do Ayumi, ker sve bili zvečer zmenjeni, da se dobive na večerji pri eni njeni kolegici.

pri kolegici od Ayumi na večerji

Na večerji je bil fino, imeli smo sukiyaki, al kako se to že kliče (prilagam sliko). Pa veliko sladic. Sam so bili tam sami Japonci ... ok ena je bila korejka, sam ... pač jezik je bil Japonski. Smo se pa vseeno imeli fino. Spoznala sem ene par novih ljudi ter se zmenila, da gremo malo ven. Na žalost je večer z Ayumi danes (v sredo) odpadel, ker ima nekaj že v planu, kot tudi en večer iti plesat salso, ker imam jutri že nekaj drugega v planu. Upam pa, da bomo lahko to kdaj drugič nadoknadil.

Sam to naj še povem, da sem Ayumi vprašala, če pridem lahko za nekaj dni k njej, ker je pri meni tako mrzlo (moram pa tudi priznat, da je sedaj že skoraj OK, ponoči me ne zebe več tok. Tina lepo skrbi zame, sam je njej potem toplo ... tako da ...). Je sicer Ayumi rekla, da lahko pridem, sam ... ne vem ... bom vidla in potem sporočim.

Kakorkoli že to bo za enkrat to. Kar se je pa dogajalo ta teden pa sporočim naknadno, ker moram počasi ven.

Lepo se imejte in upam, da uživate praznike!!!!

Sending hugs to all

Lea