kruhki

Že nekaj časa si želim kajzarice oz. nekaj podobnega.

In tako ko je mami na facebooku sharala en filmček, kjer ena ženska dela različne zadeve s kruhovim testom, sem si mislila, OK let's try!

In tako je bil danes ta dan.

Najprej je bilo testo sicer veliko pretrdo, tako da sem počasi dodajala toplo vodo in je bilo na koncu super mehko in prožno. Na žalost to pomeni, da nimam točnega recepta, sam ... pač.

Nato se je samo testo dvigovalo ene 2 uri, ker sem šla vmes ven in si končno kupila dobro vzmetnico, ampak o tem kdaj drugič, mogoče ko jo dobim. Pa da se vrnem nazaj k kruhu.

Ko sem tako prišla domov, sem testo še enkrat premesila in ga začela oblikovati. Naredila sem 5 različnih oblik in jih nato v dveh rundah spekla. Na žalost se mi je druga runda rahlo prižgala, ker nisem računala, da rabi malo manj časa, sam je bil toster oven že ogret. No pa vem za drugič.

Tukaj je nato še moj končni rezultat. In da se pohvalim, je prav dobro tudi po okusu, ne samo po izgledu.

Sedaj pa še dokaz :)

vzhaja

se peče

pečeno!!!!

TADA!!!!!

!!!njami!!!

Amed

Svoje zadnje 4 dni sem preživela v Amedu s Christianom. Ker sva prišla v petek pozno popoldne, sva samo poiskala home-stay ter šla na sprehod ob obali. Odkrila sva tudi eno fino restavracijo, kjer so imeli sveže ribe, riž ter ravno stisnjeni pomarančni sok. Res fino.

Naslednji dan je bil nato namenjen poležavanju na plaži, ki je v Amedu vulkanska, in relaksaciji. Morje je bilo tudi super, ravno prav mrzlo, globoko, na žalost sicer ni bilo kaj dosti rib, sam mene to niti ni motilo. Kajti po vseh koralnih »grebenih« z ribami in plitvim dnom, se je prilegla malce globlja voda. :-P

Potem sva si za naslednja dva dni sposodila skuterja, s katerim sva najprej šla do obale, kjer naj bi bila potopljena ena US ladja. Midva se sicer nisva potapljala z bombami in tem, sam sva pa na dah tudi lahko prišla do ladje in tam naredila nekaj slik. Je bilo prav zanimivo, kako se je življenje razvilo ob in na potopljeni barki.

Nato naju je pot popeljala na sever, saj sva želela videti sončni zahod v morju. Pot je vodila med riževimi polju, do ribiške vasice, kamor po moje ne zaluta nihče, razen domačini. Sva bila pravi atrakciji med otroci in psi. In čeprav sončni zahod ni bil eden od najboljših, so ga ta mali zelo popestrili.

Naslednji dan je potem sledil vzpon na sosednji hrib, na katerega sva zaštartala iz napačne smeri, in tako nisva prišla do vrha. Je pa bila pot vseeno lepa, samotna in na koncu se nama je prav tako odprl prelep razgled na dolino in morje.

Po dveh dneh lutanja se je potem prilegel dan počitka, kajti v torek je sledila pot do letališča, ki je bila rahlo stresna, saj nismo vedeli, če bomo prišli pravočasno. Na koncu sem lepo ujela letalo in tako se je moj SUPER dopust tudi končal.

Sedaj pa še slike, katere so itak najbolj pomembne! ;-)

Zajtrk ...

... soba ...

... sončni zahod ...

... in plaža v Amedu.

Christian in jaz

Prvič vidim ladjo ...

in življenje na njej.

Christian se potaplja ...

... in jaz se potapljam.
moja faca - bo treba še delat na tem :P

palme ...

... ter plaža pod njimi

riževa polja ...

... in sončni zahod

Pogled na morje ...

 ... in kravici :)

and finally taking a rest :)

Gili otoki

V ponedeljek sem tako prišla na otok Gili Trawangan ali Gili T., kjer sem bila dogovorjena, da se dobim z Adi-jem enim iz CS (couch-surfing). Dan poprej sva se namreč pogovarjala ter se natančno dogovorila, kje in kdaj se dobiva. Potem pa jaz nisem našla hotela, kjer naj bi delal njegov prijatelj, saj mi je dal napačno ime. Po dveh urah tavanja okoli otoka in malo sreče sem le našla njegovega prijatelja, ki pa je od Adi-ja dobil drugačne informacije kot jaz. Adi se je namreč še vedno nahajal doma, na Lomboku, drugem otoku in ni nameraval priti na Gili T. Mi je pa pri svojem kolegu, ki ima »home-stay« našel prenočišče.

Pa da ne bom dolgovezila; po dolgem pogovoru s kolegom in Adi-je (ga je kolega poklical) sem dobila sobo, po spodobni ceni ter se namestila v njej. Soba je bila OK, samo je bil sam hotel še gradbišče in tako so bili v sosednjih sobah sami delavci. Prav tako ni delala voda, kar je bilo rahlo nadležno.

Kakorkoli že, jaz sem hotela čip prej v vodo, tako da sem hitro po prihodu odšla na plažo ter tam spoznala eno Švedinjo, s katero sva bili potem skupaj. V morje mi ni uspelo iti oz. ne celo, ker je pre-plitvo. Zvečer sva se s Sahro dobili ter šli najprej nekaj skupaj pojest ter na sprehod, potem še na palačinke ter za konec še nekaj spit. Lokal kjer sva bili, so ob 23 zapri, sam sva midve še malce posedeli, saj sediš zunaj in tudi lastnik je rekel, naj kar ostaneva. Ker pa je Sahra naslednji dan odšla nazaj na Bali, sva se okoli polnoči vrnili vsaka v svoj home-stay.

prvi pogled na plažo

V torek sem šla najprej sama na zajtrk ter nato malce na plažo. Na žalost je bila voda tudi zjutraj zelo plitva, tako da sem večino časa brala knjigo. Okoli poldneva je potem prišel Christian (mi je dan prej sporočil, da pride na Gili T.) s katerim sva odšla najprej do home-staya ter nato na drugo stran otoka raziskat plaže. Tudi tukaj je bila voda plitva, vendar se je dalo namakati. Prav tako je bila to zahodna stran otoka, tako da sva tukaj lahko videla sončni zahod.

pogled ob zajtrku

zahodna plaža

sončni zahod

Po sončnem zahodu sva se vrnila v home-stay, kjer sem se jaz malce spičila zaradi cene (hoteli so veliko več denarja, kot smo se prvotno dogovorili) ter sobe (vode še vedno ni bilo). Na koncu sem se uspela vse zmenit, tako da smo bili vsi zadovoljni. Dobila sva novo sobo, kjer je voda delala po normali ceni.

Po tušu sva se odpravila na »tržnico«, kjer so imeli veliko različnih jedi. Midva sva si izbrala eno veliko ribo, katero ti potem spečejo ter ti jo skupaj z rižem in zelenjavo ene 15-20 minut kasneje prinesejo. Riba je bila FULLLLLLL dobra!!! Pečena na žaru, yummy.

Naslednji dan je bil namenjen poležavanju na plaži, dobri večerji (druga riba, spet na žaru) ter super družbi. V četrtek sva šla nato na sosednji otok Gili Meno, kjer je voda malce globlja, tako da sem lahko celo plavala.

Gili Meno, pogled na Gili T.

Ta dan je prišel na Gili T. še en Švicar iz Sanurja, tako da smo se zvečer dobili na večerji (tokrat na žalost ni bila dobra, ni bila riba) ter šli nato nekaj spit, kjer sem si jaz naročila palačinke, ker sem bila še vedno lačna.

V petek sva se prestavila v Amed, kamor smo, skupaj z Nemko, katero sva dan poprej spoznala na Gili Meno, prispeli zvečer. Pa o Amedu naslednjič.

Sedaj pa še slike ^-^

sončni zahod

Gili Meno

jaz v morju

jaz pod super drevesom (perfect shadow)

morje

jump

"Lea-sensei caught the sun!" Riruna said ^-^

one last jump on Gili

Perfect beach

Pa je prišel petek, eden mojih najljubših dni na tem potovanju.

Zjutraj sva se s Christianom zbudila, nekaj pojedla ter se odpravila na lov za skuterjem. Ker je on dan poprej že imel skuter izposojen, lov ni bil ne težak, ne dolg. Potem pa sva se odpravila na lov za malce težjem ciljem, in sicer sva imela v načrtu najti perfektno plažo.

Odpravila sva se po obalni cesti proti severu, kjer sva se najprej ustavila na … marketu ob obali. Midva sva se bolj ustavila, ker sva želela slikat malce obalo (za plavat ni bilo, so bili valovi premočni) ter ribiške čolne, ki so bili na obali.

punca poiskuša v lamberček dobit morje ... ne vem zakaj

me and the sea :)

pisani ribiški čolni

Potem sva šla naprej. Na eni točki sva zopet našla lepo obalo, zopet ne za kopat. Sam tokrat so bile ob obali postavljene »razgledne točke«, ki so imele streho, tako da sva se pod eno malce usedla ter pojedla sladkiš, katerega sva si pred tem nakupila.

razburkano morje in "razgledna točka"

Ker sva prevozila že kar nekaj poti, sva se odločila, da se odpraviva nazaj ter se pač ustaviva na eni plaži, ki je bila označena na zemljevidu (pač ne skrita plaža, ampak vseeno). Ampak ko sva se nekaj malega vozila, sem jaz videla oznako za Belo plažo, tako da sva svojo srečo poizkusila na tej plaži. Bilo je potrebno plačati vstopnino, ter se nato sprehoditi do same obale; sam je bilo vredno!!!

Tukaj sva odkrila, najboljšo plažo, ki jo premore Bali, po mojem mnenju. In sicer je peščena obala, kjer je voda super. Morje ima sicer valove, ki so na trenutke malce veliki, sam se morska gladina hitro spusti tako da lahko plavaš in se zafrkavaš z valovi. Se pravi obala sama je zakonska. Sama plaža se nahaja v malem zalivu, tako da je tok sicer močan, sam te ne nese ven na odprto morje, tako da YEAY! Okoli obali so potem zeleni hribčki, tako da si čisto odrezan od hotelov in hiš in vsega glasnega. Na obali so ribiške ladjice ter malo ljudi.

Res ZAKONSKO!!!! my/our perfect beach!!! To je bilo, kar sem upala, da bom našla, skrita zakonska plaža s super vodo, super okolico ter super družbo!!!

i just LOVE this beach!!!!

V vodo sva šla ene par-krat ter bila na obali vse dokler se sonce ni skrilo za hribi. Potem sva se odpravila prvo do najinega skuterja, katerega je nekdo prestavil, tako da sva doživela rahli srčni infarkt, ker ga nikjer ni bilo, ko sva se vrnila iz obale. Potem je pot vodila do bližnjega templja in nato do bližnjega mesta, kjer sva šla na večerjo. Jedla sva ribo, ker je ta del Balija znan po ribah, baje. Bila je super!! :-)

Let's climb!

Let's pray!

Ko sva se odpravila nazaj proti Sanurju je bilo že pozno, tako da sva nekje našla še eno plažo, ki je bila dosti stran od ceste, da je bilo dosti temno, da sva lahko malce opazovala zvezde ter iskala komete. Vsak od naju je našel dva, tako da … *i wish i wish upon a star* ;-)

V Sanur sva se vrnila okoli desetih, še ravno pravi čas, da sva lahko šla še nekaj ven spit. Kotelj katerega sem jaz naročila je bil alkohol z alkoholom pri alkoholu, tako da sem potrebovala ene 100 let, da sem ga spila. Sam ga je natakar predlagal, tako da čisto njega krivim. :-P  Sva pa imela vsaj veliko časa, da sva se pogovarjala. Po nekem času sva se vrnila nazaj v hostel ter se tam še nekaj časa pogovarjala ob bazenu ter se okoli štirih odpravila spat.

To je bil res SUPER dan!!!

Naslednji dan je Christian odšel naprej, jaz pa sem ostala v Sanurju še naslednja dva dni, katera sem preživela predvsem z Luiso. Na plaži in večerji so se nama pridružili še drugi iz hostla. Spoznala sem celo ene par Slovenk ter enega tipa, ki živi tukaj v Tokushimi (prefektura poleg moje) tako da je bilo zakonsko. V Sanur se je v vsakem primeru splačalo iti!!

V ponedeljek sem se nato od vseh poslovila ter se odpravila najprej s taksijem do Padang-bai in nato s hitro ladjo do Gili otokov. Pa o otokih naslednjič!

Sanur - prve tri dni

V Sanurju sem bila od torka do ponedeljka. Na začetku sem mislila biti v Sanurju samo par dni in se potem odločiti kam naprej, sam sem potem podaljšala, ker mi je bil všeč tako kraj kot tudi ljudje, katere sem tam spoznala.

Takoj v torek sem spoznala ene par Nemcev, med njimi sta mi bila najbolj simpatična Luisa in Christian, s katerima sem preživela največ svojega časa.

Drugače pa je bilo moje bivanje v Sanurju prve par dni definirano predvsem po čakanju. Morala bi se namreč dobiti s Flabijem v sredo in četrtek in je oba dneva prišel prepozno oz. je enostavno izginil. Potem pa sem imela vsega čez glavo in se rekla sama sebi; OK, enough! No po tem pa je bilo resnično super. Sej ne da se prej nisem imela dobro, družba je bila fantastična in to, sam je bil malce slabi priokus zaradi njega. Tako da po nekem času 'ma Lea tega dovolj!

Pa da se vrnem k Sanurju. Plaža v Sanurju je v redu; tok je močen, voda plitva, sam je pa morje čisto in tudi popoldne se da namakati. Tako sem bila prvi dan na plaži s puncami, drugi dan potem s tema dvema Nemcema in potem tretji dan spet s puncami. Na plaži smo se predvsem sončili, pogovarjali in se potem v vodi hladili. Proti večeru smo šli ven na večerjo, kjer je bila super hrana. Ter se potem zvečer pogovarjali z različni folkom, kateri je bil v hostlu.

Naomi, jaz in Luisa

moj modri sarong

plaža v Sanurju

Bilo je res lepo, enostavno nič početi, čeprav po ene treh dneh sem potrebovala malce spremembe, katero sem tudi dobila. Pa o tem naslednjič ^-^