SREČNO NOVO LETO

Bodite mi dober in sem ya vas vse posnela en kratek video (ne se preveč smejat)

http://www.youtube.com/embed/11wRbxuQk9A

Srečnega pa zdravega vam vsem želim

Lea

iz Tokija

Najprej en lep pozdrav iz Tokija. HALLLLLLLLLOOOOOOOO *wavewave*

No in sedaj k bolj resnim zadevam .... aja prvo bom slike dala na usb ... sec ... evo se kopira.

No 22.tega, v četrtek sem se odpravila z nočnim busom v Tokijo. Še prej sem doma vse pospravila in izklopila vse zadeve. Tudi v zmrzovalnik, sem se spomnila dati led tako, da bom lahko preverila, da se ni slučajno vmes izklopil. Vidiš kok sem ti jaz pametna :-P

In ko je bilo vse zrihtano, sem se peš odpravila do bus postaje, ter se 21:20 vkrcala na bus. Sedela sem v spodnjem nadstropju, na zadnjem prostem mestu, kar pomeni, da ni toliko prostora za noge, pa tudi druagče je bila ena sopotnica, čisto ob meni, tako da ni bilo tako udobno kot prvič, ko sem šla, ampak OK. Sem pač bila teden prej bolna, in tako nisem mogla kupit dobre vozovnice pravočasno. Sem pa lahko večino poti spala in tako sem prišlaob 7:10 v Shinjuku. Od tam sem se odpravila do Toritsudaigaku, kjer me je pričakala Tina. Odpeljala me je do svojega malega, a ljubkega stanovanja, kjer sem končno lahko odložila potovalko in tako sve se kmalu odpravili v mesto nekaj pojest. Meni je FULLLLLLL zapasala lazanja, tako da sve na internetu našli eno italijansko restavracijo in se odpravili v Hanzomon (se mi zdi). Seveda sve tja prišli prezgodaj, ura je bila šele enajst, oni pa odprejo restavracijo ob 11:45. Tudi drugače je bil ta predel čisto zapuščen, nič ni bilo odprto, ljudi tudi nikjer. Ko sve tako lutali, sve srečali med rugim japonske božičke. Kar pomeni, da so bili to tipeki oblečeni v božička, s kiklico in lasuljo. (prilagam sliko - je nimam, bom rekla Tini, pa mogoče kasneje)

Je bilo čist luštno se malo sprehajat. Ampak vseeno vse bili počasi že zelo lačni, in tako sve se odpravili nazaj k restavraciji Elio, kjer so nama povedali, da je cool, da prideve samo da morava končati jedačo v 50 minutah. (ker je bil seveda praznik, pa december, pa skoraj novo leto in je tako bilo vse zasedeno – midve seveda vse to pozabili ;-)).

Ampak, OK! Vse imeli srečo in sve dobili lušno mizico. Tudi pozrdavili so naju z Bon jorno (al kako se to napiše). Naju je postregel en Italijan, in smo se malo pogovarjali. Potem sve ... na hišo ... dobili šampanec, katerega je natakar pred nama odprl in vsaki natočil en kozarec. Tudi hrana je bila dobra. Prišel naju je celo pozdravit tudi šef restavracije ter se zahvalit, da sve prišli. Je možno, da je Tino zamenjal s kom, ker jo je objel in poljubil na lice, sam ... pri Italijanih nikoli ne veš. Meni je lepo vzel roko in sem dobila, kot dama poljubček nanjo.

Ko poješ ter se odpraviš počasi ven, ti prinesejo plašč, katerega na začetku vzamejo in šele nato plačaš. »Receptorka« se je opravičila, da sve imeli tako malo časa, sam je na žalost demceber in je tako fully booked. LOL resnično sreča, da sve prišli ko sve prišli. Je bilo dosti časa, pa še drago ni bilo.

No po jedači sve se odpravili v Shibuyo, kjer sve malo lutali po trgvinah, ter odkrili da so Japonci čudni, saj imajo za oblekce, kar sem jaz primarno iskala, samo eno univerzalno številko, v katero se jaz ne spravim. So pač te Japonke presuhe. Sve si pa privoščili vsaka ene lepe uhane, preden sve se odpravili domov.

Doma je bil mraz. Pa saj res, da se jaz skozi pritožujem, glede mraza in podobnega tu na Japonskem, ampak tisto prvo noč me je pa tu resnično zeblo. Imela sem oblečeno kapo, pa volneno jopico, katero drugače sploh še nisem oblekla to zimo. Po vsej verjetnosti sem bila še rahlo boga od mojega prehlada doma ter poti in sem bila tako naslednji dan ne preveč dobra.

Helenini smrekici :)

Na predbožični večer, v soboto, sve se odpravili do veleposlanice Helene. Bili sve namreč povabljeni k njej domov na večerjo. Veleposlalnica živi v Hiroo, kar je blizu Roppongija v FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL ogromnem stanovanju. Tja sva prišli ob štirih po moje, večerja pa se je začela ob šestih. Tina je pomagla kuhat, jaz sem pa bolj sedela in se pogovarjala. Pridružila se nam je tudi Špela, hči veleposlalnice, za večerjo so pa prišli še Klemen, ter dva tujca (Sergio in Zal, se mi zdi). Skupaj smo jedli vegeterjansko božično večerjo, pili vino ter se pogovarjali. Po večerji smo odprli darila, vsak je dobil nekaj malega ter pogledali film, katerega je posnel Sergio. Film je bil ... in to je lahko najlepše kar lahko povem o samem filmu.

moja spalnica za božič :) 

Jaz sem vmes postala ZELOOOO zaspana in utrujena, tako da je Tina prosila Heleno, če lahko prespim pri njej, ker ima toplo stanovanje. In tako sem res skupaj s Tino prespala pri Heleni v topli postelji, pokrita s pravim kovrtom. Dobro sem spala :)

Nasednji dan smo skupaj pozajtrkovale. Malo smo še posedale po hiši, Helena mi je dala tudi en kimono, tak oranžen. Potem pa sve se s Tino odpravili v Roppongi, odkoder sem šla sama do Ayumi, ker sve bili zvečer zmenjeni, da se dobive na večerji pri eni njeni kolegici.

pri kolegici od Ayumi na večerji

Na večerji je bil fino, imeli smo sukiyaki, al kako se to že kliče (prilagam sliko). Pa veliko sladic. Sam so bili tam sami Japonci ... ok ena je bila korejka, sam ... pač jezik je bil Japonski. Smo se pa vseeno imeli fino. Spoznala sem ene par novih ljudi ter se zmenila, da gremo malo ven. Na žalost je večer z Ayumi danes (v sredo) odpadel, ker ima nekaj že v planu, kot tudi en večer iti plesat salso, ker imam jutri že nekaj drugega v planu. Upam pa, da bomo lahko to kdaj drugič nadoknadil.

Sam to naj še povem, da sem Ayumi vprašala, če pridem lahko za nekaj dni k njej, ker je pri meni tako mrzlo (moram pa tudi priznat, da je sedaj že skoraj OK, ponoči me ne zebe več tok. Tina lepo skrbi zame, sam je njej potem toplo ... tako da ...). Je sicer Ayumi rekla, da lahko pridem, sam ... ne vem ... bom vidla in potem sporočim.

Kakorkoli že to bo za enkrat to. Kar se je pa dogajalo ta teden pa sporočim naknadno, ker moram počasi ven.

Lepo se imejte in upam, da uživate praznike!!!!

Sending hugs to all

Lea

Klop

OK, Da opišem včerajšnji pripetljaj.

Najprej pa nekaj ozadja. V sredo je bil lep sončen dan, in smo se z otroci malo valjali po tleh. To pomeni, da sva z enim od otrok ležala v travi (posušeni) ter se grela na soncu. Ja res je, tukaj se še vedno da mrtinčkat na sončku, čeprav je december.

No kakorkoli že. Včeraj se torej zbudim in grem pod tuš. Se prej pač pogledam v ogledalo in ugotovim, da imam na vratu klopa. JA KLOPA. Tudi tukaj na Japonskem jih imajo. No sem se stuširala, naredila za jest, pojedla ter pozabila pogledat na netu, kako se jih pravilno odstrani. Nisem se mogla namreč spomnit a moram uporabiti kis, olje, pinceto al kakšno drugo stvar. Sam se nisem preveč sekirala, ker mi bo tako ali tako lahko svetovala moja šefica. Poleg tega, ker je bil klop na vratu, nisem upala s pinceto kar tako vleči, saj nisem bila niti prepričana ali je klop.

Na kratko, hotela sem, da nekdo pogleda ter mi pove, da je to klop in da se le-tega odstrani na sledeči način.

Pa sem potem na delu doživela presenečenje. Ko sem šefico vprašala, če lahko preveri ali je to klop, sploh ni vedela, kaj je to KLOP. Ko sem ji pokazala, me je ene 100x vprašala, če je to res »bug«. Ko sem ji nato razložila, kaj točno je klop in vprašala ali ga njen pes ni nikoli imel, se me je izogibala, kakor da bo skočil iz mene nanjo J

Še nikoli namreč v svojem življenju ni videla klopa. A si lahko misliš? Pes ga je itak imel, ampak to napada samo psi in živali, NE ljudje. Je cute, ko slišiš nekaj takega. Pa se nisem kaj preveč sekirala. Se je ona veliko bolj, predvsem, ko sem ji omenila, da sem ga dobila po vsej verjetnosti v vrtcu (pač nikamor drugam nisem šla v sredo).  In tako to pomeni, da ga lahko dobijo tudi otroci.

Ko je končno prišla Minako, sem še njo vprašala, ampak ga tudi ona še nikoli v življenju ni videla. Je pa slišala od svoje babice (ja, resnično je rekla babice), da ga je le-ta imela enkrat na nogi. Se mi je zdelo vse skupaj fullllllllllllllllllllllllllllllllll smešno. Šefici in Minako seveda ne. J Sta potem cel dan razmišljali, samo o tem. No za Minako ne vem, lahko pa rečem, da je šefica sigurno, saj mi je vsake toliko to tudi omenila.

Ko so otroci odšli, sem se ulegla na tla (so predlagale), da smo probali s kisom (VEM, ni najboljša ideja, ampak takrat res nisem vedela nič boljšega). Ker po njihovi logiki, bo kis naredil, da ko klop pobegnil, in se ga bo potem lovilo ter ubilo. Se mi je sicer zdelo malo čudno, sam po pravici, tudi sama nisem več točno vedela, kako se ga znebit.

Na koncu sem zgubila živce in sem ga lepo pred ogledalom sama odstranila in je šel čisto lepo ven. Obe sta si oddahnili, meni pa je bilo samo smešno. J

No toliko o razlikah med nami in Japonci

Lep bodite

Lea

Plani za Novo leto

oz. plan za novo leto :)

Lahko sporočim, da sem danes uspešno kupila karto za v Tokyo in nazaj, tako da me ne bo doma od 23. decembra do 9. januarja 2012.

Prosim, da pazite glede pošte (naslov 27.11.2011 napisan). Ta potuje iz Slovenije do sem kakšen teden.

Vem, da full preveč poudarjam to, sam res ne bi rada, da se mi kakšna kartica zgubi, ker če bo nabiralnik polen, ne vem kaj bodo naredili :-S

(pol bo pa na koncu samo ena prišla)

Kakorkoli že:

Danes sem VELIKO PREVEČ plačala za nočni bus, sam OK! Kar je je, tako sedaj pa moram počasi splanirat kako naprej :)

Komi čaka, ... še dobra dva tedna :)

Se vidimo/slišimo/beremo

Lea

Masaža in večerja

Pozdravček

No danes sem šla zopet na masažo in je bilo FULLLLLLLLLLLLL fino. Me je danes za spremembo masiral spet šef, in je bilo … FULLLLLLLLLLLL dober. Sedaj že dva tedna nisem šla, pa še nekaj se me loteva prehlad, tako da me vse boli. Predvsem pa leva rama. … WTF, mi res ni jasno od kod me boli, ker res nič ne delam s to roko,.

No kakorkoli že. Pridem danes na masažo in je bila samo ena punčka tam. Pa takoj rečejo Takako naj se uleže, potem pa še meni naj pridem. Jaz sem imela prvo elektro »masažo« in ženski rečem, naj mi prosim da rame in levo ramo (celo). Pa mi da desno, tako da sem jo popravila, in mi je morala zamenjat. Med samimi elektro »šoki« pride inchou (šefe) ven in lepo pozdravi.

Po šokih, sem potem zamenjala posteljo in ugotovila, da me bo danes masiral inchou.  YEAY!!!! Mu povem, kje me boli in me je potem začel masirat. Meni se med masažo ne da pogovarjat, kar je čisti kontrast s Takako, ki skozi čveka. No mi je pa vmes vseeno uspel zaupat, da so šli včeraj na pizzo. (aja background: jaz vsakič ko pridem, grem na okonomiyaki potem al pa doma delam pizzo, KONEC »OZADJA«). Potem mu je seveda še Takako morala zaupat (IN VSEM DRUGIM V SOBI TUD) da sem prehlajena in da me boli grlo ter nagaja nos.

Ko se potem obrnem okoli in mi je rotiral mojo levo roko, me je ta pod pritiskom bolela, tako da smo se o tem potem pogovarjali (je množina pravilna, ker so VSI sodelovali v pogovoru, pa tudi če samo s tem, da so se smejali). Potem pa smo se pogovarjali o shippu in jaz WTF???? Nič jasno. So mi razložili, da je to obkladek, katerega si daš na … »vneto« (sore) mišico. NO mi je pokazal, primer, pa kako se da gor … ipd.

Vmes sva razščistila kako spim in kako naj bi, pa vpraševal me kako se reče »don't break my heart« … oz. kaj pomeni, in se jaz … FULLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL lomim s svojo japonščino. Pa mi potem še reče »no, prosim učiteljica, razložite« J sam je vmes Takako zaključila z masažo, tako da sva potem opustila to temo. Je pa to hotel vedet zaradi ene pesmi.

Me je danes masiral res dolgo, Takako je vmes zaključila tako z masažo, kot z elektrošoki. Jaz sem se potem prestavila na »posteljo katera masira«. No in so se  vmes, ko sem jaz tam, pogovarjali o meni. (tok še razumem japonsko). Ko sem bila sigurna, da je res o meni govora, sem pogledala inchou-ta, kateremu je bilo potem nerodno in je povedal drugim, da sem se obrnila in so bili naprej pridno tiho.  … *cutenee*

Po masaži sem plačala, in mi je dala »receptorka« ta shippu. Je šefe rekel/razložil, da je to darilo od njega in da si moram res vsak večer preden grem spat dat gor in vsak jutri nujno vzet dol. Sem se pridno zahvalila.

Potem sem pa jaz poklicala uno žensko k meni, katera navadno mene masira in ji predala recept za pizzo. Sem ga vmes dala prevest. Oz. ga je šefica prevedla in mi dala kopijo. NO to kopijo sem sedaj jaz dala naprej. Se je takoj oglasil tudi inchou in rekel, da bi on tudi, pa sem pridno razložila, da sem se jaz z njo pogovarjala, in da ima ona rada pizzo, pa sta mi potem onadva lepo razložila (oba, inchou in uni ta mladi maser), da imata onadva tudi rada pizzo. Na koncu smo se pridno zmenili, da bodo share« (delili). Je vmes tej kateri sem dala, ratalo tako nerodno, da je bila čist rdeča in je rekla, da obljubi da bo pokazala obema J

No potem sva šli s Takako še na okonomiyaki. Tudi tukaj danes ni bilo gneča. Tudi tukaj je Takako pridno povedala, da sem rahlo bolna, pa naročila Ginger Ale, ker je kao dober za grlo. No »kuhar« je potem rekel, da mi da on svoj ginger, sam ga potem ni imel, pa malo kasneje, da je še neki dobr, pa tudi tega ni imel *lol* no kakorkoli že.

Ko sem končno vse uspela pojest in to, sem mu povedala, da je bilo sicer dobro, sam da je ebi (kozice) VELIKO boljš in da bom naslednjič to vzela. Smo se potem o tem malo pogovarjal, in sem zaupala, da meni nikoli ne ratajo dobre, pa mi je rekel, da naj mu naslednjič omenim, da bi več kozic, in da mi jih bo dal mal več J

Na koncu sem šla še v Kimuro po ginger (kar je ingver, mi je glihkar padlo na pamet) in si potem doma pridno naredila čaj iz tega, katerega nisem tako pridno spila. Sam skoraj … ok pol sem ga.

Sedaj pa grem počasi spat in preden grem si bom pridno dala un »obkladek« na ramo.

ALL in ALL a GREAT DAY!!!!

OVER AND OUT ;)

Lea

WTF

Kratka pritožba

WTF ............. komarji so še vedno živi!!!!!!!!!!!!!!!!!!
DECEMBER JE, go and die or hibernate!!!!

Pa za vrh sem še ... ok nisem, sam se ne počutim preveč dobro. To je od vsega učenja, brez zafrkavanja. Moje telo ni več navajeno, se učit po 5-6 ur na dan. ... ok če sem iskrena ni bilo nikoli navajeno, sam sedaj po delu, je pa mal preveč.
Sem se v ponedeljek, torek in sredo učila skoraj 6 ur, do ene pol enih zjutraj in sem včeraj bila čisto boga. Sem šla potem pridno ob 11 spat, pa me je potem en (upam da je bil samo en) komar držal pokonci. Na koncu je pridno to naredil, kar bi moral že prej in sicer je šel ... rakom žvižgat (a se tako reče???).
V šoli sem bila bolj za slabo uporabo, sam sem vseeno preživela, tako naše ta male, kot popoldanski klas. Pa Ryohei, je imel danes rojstni dan, tako da sem mu lepo čestitala in mu dala darilo ... Je bila knjiga upam da mu bo všeč!

No ja
sedaj grem pa do konca pojest, mal zgragram slano vodo (baje je dobra za vnete grlo), vzamem tabletke (vitaminske) in grem KONČNO spat!!!

Jutri pa prosim, da sem dobro, ker se  MORAM  učit!!!!!!

No se slišimo

LP

Lea