This weekend with typhon

TA TEDEN

Ta petek smo se dobili z Ianom in Mattom, ter sli jest v Yoshinoyo (na gyudon), potem pa nekaj malega spit. V Drunken Monkey je lastnik po kaksnih pol ure zacel hodit ves zivcen gor in dol, ker nismo nic vec narocili. Tako smo se prestavili, skupaj z Jessico (ki se nam je vmes pridruzila) in dvema novima iz USA (Eren, Rachel) v en spanski local, kjer je vsak narocil sangrio. Une dve novi sta bili ze orenk pod … alkoholom, ampak sta bili bolj zabavni, kot ko smo jih prejsnjic srecali. Ta Rachel je drugace una, katero jaz nadomescam oz. katera je nehala delat, preden sem jaz prisla. Se ji vidi da je mlada (fullll mlada) po obnasanju in tudi lahko zastopim zakaj se ni razumela z mojo sefico.

jaz in Takako v reki

No v soboto smo sli skupaj s Takako plavat v reko Anabukigawa. Prisla naju je iskal ob 13 in smo se z njenim avtom odpravili v Tokushimo (prefekturo zraven). Ko smo koncno prisli do Anabuki mesta, smo sli pocasi ob reki gor, ter iskali kaksen primeren plac za kopat. Ker je bila to sobota, pa lepo vreme je bilo na vseh “uradnih” podrocjih ze veliko prevec ljudi za moj okus. Tako smo se peljali naprej, pa naprej, pa naprej … no na koncu smo le odkrili en lep kraj, kjer je bila senca, voda je bila celo globoka na nekaterih mestih, reka cista, sam…. Mal tezko je bilo priti cez reko, kjer smo se mislili ustalit. Smo sicer potrebovali nekaj casa, a smo varno prisli cez. Pac: Don’t give up!

Tam smo se preobleki … oz. slekli do kopalk in sli v vodo. Voda je bila prijetno mrzla, celo malo manj kot morje. Tle so se eni ta mali s svojimi starsi. Te so nama z Rokom pokazali, od kod se lahko skace v vodo tako da sva seveda skakala, PO TEM KO SEM PREVERILA KOK JE GLOBOKA. In sicer je na tem mestu tok, da potem ko je Rok preveril; je bil on cel pod vodo s stegneno roko. Takako ni skakala v vodo, smo pa skupaj mal plavali, pa se zabaval. Potem smo bili se mal zunaj vode na vrocih kamnih, sonce se je vmes ze premaknilo, amapk je bilo se vedno prijetno vroce. Na koncu smo sli se 1x v vodo, predvsem skakat v razlicnih pozah, nakar smo se odpravili domov. Ura je bila ze okoli 17ih tako da smo morali pocasi iti. Ob 19 smo bili namrec zmenjeni na vecerji v Seiyi.

Domov smo prisli prehitro, tako da naju je Takako zapeljala do Takamatsu letalisca, kjer smo gledali kako je letalo pristalo. Imajo odprt pogled na stezo, tako da je zakonsko. Potem smo sli jest, kjer smo se FULLLLLLLLLLL najdel. Tokrat je bila tudi Roku vsec vecerja. Sam ni vzel navadni – Kansai Okonomiyaki, ampak Hiroshima Okonomiyaki z Udonom.

Ko smo bili enkrat doma, sem dobila od Jessice mail, da se dobimo ob 21 na karaokah. In ceprav sva bila z Rokom en mal pozna, so oni se bolj zamudili. V sobo smo prisli okoli 21:40 ter tam ostali ene 2 uri. Napeli smo se, sam sem ob tej priloznosti ugotovila oz. mi je bilo potrjeno, da je bolj iti na karaoke samo z eno ali dvema, ker ko nas je 6-7, je to toliko ljudi, da je prevec. Pa se ker smo vsak iz svoje celine ne poznamo istih pesmi. Drugace pa je bilo v redu. Napeli smo se, pa nasmejali tudi.

Doma sem potem lahko sla spat in se psihicno pripravila na naslednji dan, ko sva sla z Rokom v Kanonji. Vceraj je bil tako cas za moj PRVI MATSURI (festival) letos na Japonskem. S Yuko smo se dobili kar na vlaku in prispeli v Kanonji ob pol sedmih zvecer. To je bil festival plesa, kjer so nastopale razlicne sole. Na koncu so nato se imeli ognjemet, ki se sicer ne more primerjat z unim v Tokyu, ampak je bil lep in velik.

Od zelezniske postaje do samega festivala je bilo sicer kar nekaj za hodit, tako da smo se nahodili v tej sopari. Tudi ljudi je bilo kr nekaj, ampak ne prevec.

Ko smo si malo ogledali stojnice in kaksno hrano prodajajo, smo opazovali skupine pri plesu. Ene par skupin je bilo res zakonskih. Potem smo se odpravili na plazo, kjer smo si nasli prostor od kod smo gledali ognjemet. Ker je Yuko mislila da bo ognjemet iz ladije (tako je navadno), smo se vsedli poleg morja.

Sam ognjemet se je zacel malo bolj zgodaj iz bliznje stavbe ob morju in je trajal ene 15 minut. Bili smo tudi relativno blizu, sam meni je npr. lepse pri nas v Ljubljani ko je ognjemet nad glavo. Po drugi strain pa je bil res zakonski. Kar bi sam ognjemet naredilo se boljse, bi bila glasba, ki je med ognjemetom ni bilo. Prav tako so imeli pavze med segmenti, tako da ni deloval najbolj povezano, ampak OK. Ognjemet je ognjemet, bil je hrup, bile so barve, bil je vonj = SUPER!!!

Potem smo se se malo pogovarjali in sli pocasi domov. V Takamatsu sva prisla ob polnoci in ceprav so me eni kolgi vmes povabili, naj pridem se malo ven (vceraj so japonske zenske igrale v finalu nogometa in zmagale), sva bila z Rokom prevec utrujena in sva sla raje domov.

Moram rect, da imam kar polne vikende in tudi med tednom imam kar nekaj dela, tako da ne najdem ravno veliko casa za pisanje. Poleg dela, sem se vedno pridna s fitnesom in ce gremo potem se obcasno kaj ven, so dnevi do konca polni.

Sam kot side note, ker mi ocitno ne bo uspelo napisat posebi posta za to: ta mali v vrtcu so se vedno cute, od ene ta male sem dobila celo pismo, kjer mi je napisala da me ima full rada (CUTE), en drug prihaja prav tako, ker se ima full fino. Pa sedaj je se ena nova zacela hodit na te popoldanske ure. Tudi ti v vrtcu so cute, tako da se dosti igramo in to. Sedaj ko je toplo, smo dostikrat v bazenu, in mi tako vsaj ni vroce :P

Kaj vec pa mogoce kdaj drugic.

Na kratko ZABAVAM SE J

LP Lea

slike sledijo kasneje, upam