Izlet v Tokyo

No pa da spet malo napišem kaj se dogaja. Začela bom s prejšnjim vikendom, ko je prišel Rok na Japonsko.

Se pravi 10. junija zjutraj je prišel Rok, skupaj s Petrom v Tokyo. Sama sem se odpravila v Tokyo v petek zvečer po delu z busom. Sama pot niti ni bila tako slaba, bila pa je dolga. Ker je deževalo, ko sem odhajala od doma, sem si vzela nekaj dodanega časa, ker tle na Japnskem fulllllll drsijo tla, ko se enkrat zmočijo. Sem s kolesom enkrat skoraj se prevrnila. …. Pa da se vrnem na mojo pot … S kovčkom na hrbtu in pelerino čez glavo sem se, kot grbavec J odpravila ob 20:40 od doma. Prispela sem seveda veliko prezgodaj, a ker sem lahko počakala pod streho, to niti ni bilo preveč hudo. Okoli 21:30 je prispel bus, na katerem sem imela svoj sedež (bus ima 3 sedeže na vrsto, tako da vsak sedi sam). Tudi nazaj se lahko orenk nagneš, pa še dekico dobiš in copate. V busu sem na srečo lahko spala in sem tako prišla v Tokyo, Shinjuku ob 7:20, spočita.  Od tam sem šla z vlakom v Nakano, ker smo bili zmenjeni, da se dobimo v McDonald ob 8:30. Seveda sem šla na napačnem izhodu ven in tako čakala v napačnem McDonald. Ampak kljub vsemu smo se dobili in se po pozdravih odpravili v hostel. Na poti do hostla smo se ustavili toliko, da je Peter kupil nekaj »kruhkov«, ki so se izkazali za … nekaj japonskega, bom temu rekla. En kruhek je bil namreč s curry-jem, ta drugi pa je bil nekaj podobnega krofku s sladkim fižolom (anko). *hihi* sej sem brala kaj naj bi bilo notri, sam nisem nikjer zaznala, da piše anko al curry … Pač Japonska ;)

No hostel je od postaje oddaljen 20 minut hoje in je tako FULLLLLLLLLLLL daleč (v samem opisu piše, da je 5 minut od postaje). Ko smo prispeli tja, mi je postalo jasno, zakaj je Peter tako jokal, da je največja luknja v mestu. Sicer sem prepričana, da obstajajo tudi večje, ampak v samem hostlu je smrdelo in tuši so … FUJJJJJJJ …. Resnično umazani, pa mislim, da voda tam ne odteka dobro in da zato smrdi.

Po prvem šoku sem pustila prtljago, se stuširala, potem pa smo se odpravili po Tokyu. Ker je bilo naslednji dan napovedano boljše vreme (rahlo je pršilo), smo se odločili, da gremo v soboto po nakupih in v nedeljo po potepih. Odšli smo v Akihabaro (elektronski center), kjer nismo nič našli za kupit … ok ni res, jaz sem si kupila zunanji trdi disk, ker ta moj računalnik nekaj štrajka in ga bom odnesla nazaj.

V Akihabari smo jedli ramen, ki je bil OK. Pač jaz imam raje pravo jed, kot juho. Potem smo se odpravili v Shibuyo, kjer smo si ogledali trgovine za oblačila. Bili smo v veliko preveč trgovinah, predvsem zato ker ni bilo nikjer nič … pravega. Nekaj hlač/oblekic je bilo cool, sam sem pričakovala več. Zvečer naj bi se dobili z Ayumi in njeno kolegico v Shibuyi, tako da se nam ni bilo potrebno prestavljat. Po VELIKO PREVEČ hoje, smo se nekje usedli ter počakali ene 15-20 minut, da je bila ura 18:30, ko smo se dobili z Ayu. Na tem mestu naj omenim, da je bilo zanimivo biti s fanti zunaj, ki so se skozi čudili, kako se Japonke oblačijo (kratka krila oz. hlače). Moram priznat, da sem tudi jaz to opazila, ampak nikoli tako podrobno kot prejšnji vikend J

No, pa da se vrnem k poročilu. Z Ayumi in Emi (njeno kolegico) smo se dobili, ter se odpravili jest Okonomiyaki. Po pravici povedano sem bila rahlo razočarana nad hrano. Saj vem da je tale pri meni, Seiya, zakonski, sam da so drugi tako slabši mi pa ni všeč. Kako je bilo všeč drugim ne morem rečt, sam Rok in Peter sta ga tokrat prvič probala, tako da nimata reference. Ko bomo šli v Osako, bom predlagala, da gremo še 1x, saj je Osaka … zibelka okonomiyaki-ja.

Sama družba je bila v zakonska. Pogovarjali smo se vse živo, ter se po jedači odpravili slikat - Purikura. Smo naredili dobre slikce. Potem smo se vrnili na ta glavno križišče v Shibuyi, ter se namestili v eno restavracijo v 3 nadstropju, ter pojedli nekaj sladkega ter spili koktail. Bilo je lepo. Res luštkan lokal. Meni ni bilo tako zelo všeč dejstvo, da računajo 10% provizije, ker prideš zvečer, ampak OK. Kot je nekdo point out, je ena boljših lokacij v mestu (pregled imaš nad glavno križišče z vsemi lučkami in podobno) in bila je sobota zvečer.

Domov smo prišli okoli polnoči ter se odpravili spat, vsaj jaz sem se. Naslednje jutro (ob 10-ih) smo se počasi zbudili ter odšli v Shinjuku. Tam smo si ogledali Goverment Building, kjer zaradi šparanja elektrike nimajo vklopljene klime. OMFG! Saj je Ayumi povedala, da šparajo tako, da klime niso prižgane, ampak vseeno. Včasih smo jo resnično pogrešali, ker je rahlo zadušljivo zaradi sopare. Potem smo šli peš skozi park Yoyogi do Meiji templa, kjer je očitno nedelja dan za poroke. Tako da smo lahko videli kar nekaj parov. Slike bom probala dodati, ko mi Rok vrne fotoaparat.  (ga ima trenutno on)

Iz Meiji templa smo šli do Harajuku, kjer smo najprej nekaj pojedli v Yoshinoyi. Potem pa smo si ogledali trgovinice. Še dobro da nisem skozi v Toyku, drugače bi jaz čisto preveč denarja zapravila za nove cote. WOW kaj vse imajo. Sem pozabila. Kar nekaj krilc in oblekic sem našla, sam je malo neumno, ker si jih ne moreš nikjer probat in tako ne vem a bi mi pasale in ali so mi sploh prav. Če bi bilo to bolj poceni, bi človek še tvegal, ampak so okoli 3000 yenov. To mi je pa mal preveč, za samo probat. Sem si pa vseeno našla eno oblekico in si jo PROBALA ter kupila J

Iz Harajuku smo šli v Shibuyo, kjer smo se usedli v eno restavracijo, naročili nomihodai (drink-all-you-can) ter nekaj jedli. Hrana je bila spet … japonska … se pravi neužitna in tako smo se bolj zafrkavali in pili kot jedli. Po pogovoru smo se odločili, da se vrnemo domov ter prestavimo karaoke na kdaj drugič.

V ponedeljek sem si vzela prosto, tako da smo zopet šli po mestu. Tokrat je bil naš cilj Ueno. Le tega smo si ogledali ter zopet prehodili PREVEČ. BOGE MOJE NOGE!!!! Ampak ok. Po pregledu templjev, parka ter malo posedanja smo se odpravili nazaj v Nakano. Aja preden smo se odpravili v Ueno, samo kosili v Nakano, v eni nice japosnki restavraciji, nekaj japonskega. Ampak je bilo DOBRO! Pa še cena je bila več kot sprejemljiva. No ko smo se nato vrnili, je Rok meni dal svojo malo toško, ter tako napolnil moj nahrbtnik. Pospremila sta me do Yoyogi postaje, kjer sem šla na bus za domov. Ob 21:20 je le-ta prišel ter me odpeljal nazaj. Pot nazaj je bila tudi v redu. Naspala sem se ter prispela sem ob 7:10, k Yume town pripelje bus. Peš sem do doma nato potrebovala še dodatnih 15-20 minut, ampak je bilo ok, ker ni deževalo.

Na splošno je bilo vreme kar usmiljeno z nami. Deževalo je samo v soboto do 14-ih. Pa še to je bil dež v Tokyu bolj blag, napram dežju sedaj ali v petek zvečer, ko sem morala peš do busa.

No to je na kratko moj vikend, to soboto pa grem v Osako, da si skupaj ogledamo še to mesto ;)

Poročilo sledi …