Osaka

OK sedaj zopet pišem, ker je čas in volja … pa dež :-P … pa še zgodilo se je med vikendi, kar nekaj stvari.

Pa da začnem s prejšnjim vikendom 18-19. junij 2011

V soboto zjutraj sem šla z busom v Osako, kjer sem se dobila z Rokom in Petrom. Šla sem iz Nambe, kamor me je pripeljal bus, na vlak ter do Shin-imamiye, ki naj bi bila najbolj nevaren predel v Osaki in kot je Peter kasneje izpostavil v celotni Japonski. Čeprav naj bi bilo tukaj nevarno, nisem imela takega občutka. Nekaj takega kot so v Evropi navadna mesta – umazana in polna čudnih ljudi. To je bilo tudi en od večjih razlogov zakaj mi Osaka, še vedno ne ustreza bolj kot Tokyo – fullllllllll je bolj umazana. Ljudje kadijo veliko bolj, tudi več je mest, kjer je kajenje dovoljeno ali pa jim je malo mar, če je prepovedano; morje samo je … fej in fuj, čeprav je potrebno priznati, da je tudi v Tokyu morje bolj … bjak.

Pa da se vrnem k pripovedi. V hotelu (je od postaje oddaljen 3 minute hoje) sem se check-in. Dali so mi ključ od sobe v 7 nadstropju (nadstropje samo za ženske), kamor sem se tudi odpravila. Ko je prišel lift, sta ven stopila Rok in Peter oblečena v modro ogrinjalo (ga dobiš od hotela) … full sta zgledala smešno *hihi*, … sam v pozitivnem. No v sobi sem imela posteljo, mizo pa brisače, copate in modro ogrinjalo. Jaz sem samo odložila stvari in šla dol na zajtrk. Dobiš dva toasta, margarino, marmelado, mali jogurt in neki biskvit za 200 yenov. Po zajtrku smo se malo pogovarjali, kaj bomo počeli ter se odločili, da gremo v Nambo po Osaka Unlimited Pass – 2 days in si s tem ogledamo Osako. To je karta, s katero imaš dostop do podzemne železnice - neomejeno, 27 atrakcij –po en zastonj vstop ter dodatne popuste; sama karta stane 2.700 yenov, sam se je za nas več kot splačala.

Najprej smo v Nambi sto let iskali, kje se lahko to karto sploh kupi, potem pa ko smo končno našli kje, je prodajalka želela naše potne liste, ker moraš biti turist, da jo lahko uporabljaš, jaz pa nisem (pa še potnega lista nisem imela s sabo). Je pa dobra prodajalka našla drug način, tako da sem šla z njima kot guide (vodič), ter bila s tem opravičena do karte *hihi* eni so FULLLLLLLLLLLL zakonski.

Potem smo šli najprej v »pristanišče« - Bay area, kjer smo se peljali z ladjo Santa Maria ene 45 minut malo po tistem predelu morja. Nato smo šli na kosilo v Fugetsu na okonomiyaki. To restavracijo so mi predlagali v šoli, ker naj bi bila full dobra …. sam …. ni bila … to je bil en od slabših okonomiyakijev kar sem jih jedla. Pa sem od Osake resnično pričakovala kaj več, saj je tu okonomiyaki doma. No ja, se je zopet dokazalo, da je Seiya najboljši.

Po kosilu smo šli na največje kolo na svetu Tempozan Giant Ferris Wheel. Pogled iz kolesa, al kako se temu po naše reče, je bil lep. Slike sledijo, ko jih dobim, ker je Peter slikal s svojim fotoaparatom, ter slik še nisem dobila. Potem smo se odpravili na vlak za tisto eno postajo (moraš iti z vlakom, ker peš ne moreš čez most) in ko smo stopili ven iz postaje je zunaj deževalo … OMFG … kako lahko tle začne kar tako deževat meni ni jasno, sam je nadležno. Ker ni deževalo preveč smo šli peš do Osaka Maritime Museum, kjer je pokazana zgodovina pomorstva v Osaki. Sam muzej ni nič posebnega, sam je v eni kupoli sredi morja, tako da lahko prideš notri, samo čez tunel, ki je na morskem dnu. Sredi muzeja je ena velika ladja, okoli pa so nadstropja, kjer imaš razne manjše demonstracije.

Po muzeju, okoli 17-ih (se vsi muzeju na Japonskem očitno zapirajo okoli te ure), smo šli do Trade Center, kjer smo obiskali Cosmo Tower Observatory. To je 252 metrov visoka zgradba oz. razgledna ploščad je na tej višini. Dobili smo kupončke s katerimi si je lahko vsak vzel nekaj za pit. Imeli so tudi luštne stole / kabinčke, kamor si se lahko usedel in opazoval svet pod sabo. Je bilo zakonsko.

Ker smo bili vsi lačni je bila naša naslednja postaja Osaka station, kjer sta fanta dan prej odkrila eno dobro restavracijo. Sicer smo jo nekaj časa iskali, ampak na koncu sta jo našla in smo lahko skupaj jedli in se najedli. Je bilo res dobro, pa še lahko si šel po dodaten riž, če si hotel. J

Ko smo prišli domov, smo se mal pogovarjal ter se odločili, da gremo v Spa World Onsen From Around the World (savne iz celega sveta). Ta atrakcija sicer ni bila vključena v ceno, ampak je bila za plačat le 900 yenov. Fanta sta šla po svoje, jaz pa po svoje (je ločeno po spolih). Zmenili smo se, da se dobimo ob 1:30, tako da smo bili notri 2 uri. Jaz sem bila v azijskem predelu. Dobiš brisače, glavnike, kreme, mila, šampon ter tudi ogrinjalo, če želiš. Samih savn ni bilo veliko, bila je topla in slana savna, je pa bilo dosti kopeli različnih stopinj in sestavin (pač vonjav). Mrzlo kopel sem na žalost odkrila šele na koncu, tako da sem do takrat bolj uporabljala tuš za hlajenje. Je pa veliko za uporabljat in sigurno bi bila lahko notri tudi kaj več kot le 2 uri. Ampak OK, sem se zrihtala in vse ter odšla dol, kjer sem počakala fanta, da sta se mi pridružila, da bi šli. Na tem mestu pa se je potem pokazal problem – in sicer so želeli še dodatnih 1.000 yenov ker smo bili čez polnoč. In čeprav na letaku/knjižici piše, da je VEDNO 900 yenov se ni dalo nič zmeniti. Peter je nato rekel naj se enostavno plača, tako da se je to tudi naredilo, je pa meni pokvarilo celotno izkušnjo. Mislim, KR NEKI, če neki piše je lepo, da se tega tudi držijo, sam mogoče sem to samo jaz.

No potem smo šli spat ter se zmenili da se dobilo naslednji dan ob 9-ih na zajtrku. Ko smo tega pojedli smo se odpravili h gradu od Osake. Tudi ta dan, je na začetku deževalo, ampak je nato nehalo, tako da je bil preostanek dneva, če ne že prijeten, vsaj ne moker (vlage je bilo še vedno veliko preveč v zraku). Ogledali smo si se pravi grad, ki moram priznati, ni bil kaj posebnega, saj je veliko preveč skomercializiran. Nato smo šli z vlakcem Osaka Castel Park Tram – Road Train od gradu do naše naslednje atrakcije, Osaka Museum of History (Muzej zgodovine). Tukaj sem bila rahlo razočarana, saj ni bilo nikjer mečav ali česa podobnega, ampak je bila bolj zgodovina, kako je Osaka postala pristanišče in kako so tujci prišli. … pač ok sam … jaz bi raje starejšo zgodovino. So pa na koncu imeli sestavljenke in podobno, tako da smo se lahko s tem igrali. Naslednjo stvar smo si hoteli pogledat še en muzej ampak je bil zaprt, tako da smo šli z vlakom do skoraj Osake station in si pogledali Osaka Science Museum (Muzej znanosti), ki je bil … DOBER!!!! Imeli so eksperimente in različne aktivnosti, tako da si lahko sprobaval kako prideluješ elektriko, kako deluje gravitacija ali magneti … pač Z A K O N S K O !!!           

Po tem smo šli končno tudi jest v isto restavracijo kot dan poprej, ker smo bili lačni in še jaz sem se hotela najest, saj sem se zvečer ob 20:30 vračala domov. Po jedači smo si pogledali še Floating Garden Observatory, ki je v resnici odrta razgledna ploščad na 173 metrov višine. Imaš seveda tudi zaprt prostor, sam imaš tudi možnost biti zunaj na zraku. Tam smo gledali … oz. si predstavljali sončni zahod, sam se je nato tudi zares zjasnilo in smo lahko videli, kako se Osaka transformira iz dneva v noč – polno lučk. Na žalost nismo morali gledat do konca (čiste teme), ker smo se mogli vrniti v hotel po moj kovček ter priti nazaj v Nambo, kjer sem se jaz nato z busom vrnila domov.

V Takakmatsu sem prišla nekaj čez polnoč, pobrala kolo ter se hitro odpeljala domov. Malo po tem ko sem prišla domov, se je uscalo, tako da sem bila FULLLLLLLLLLLLLLL happy, da je dež malo naredil premora, da sem lahko jaz v miru prišla domov J

Vikend je bil lep, ampak naporen – veliko hoje. V ponedeljek sem nato pospravila stanovanje ter pripravila vse, ker je Rok prišel k meni. Sedaj je tukaj z mano J

…. Jutrišnji dan pa opišem, … kmalu

   

Enjoy

Lea