My beautiful voice

Pa je konec še enega vikenda

Ta teden je bil zelo zanimiv

V torek sem šla ven s kolegico in počasi mi je  med pogovorom začel odpovedat glas (začetek zgodbe :-P). Ko sem jo potem pospremila domov, sem videla prometno nesrečo, ki me je zelo presenetila. Pa sej ne da je bila to prva, ali celo najhujša nesreča, ki sem jo kdaj videla; sam ko se je avto zabil v drugega; po moje s hitrostjo 30km/h se je ta drugi avto enostavno obrnil okoli … Še nikoli nisem videla, da bi se avto tako hitro obrnil na bok … je pa potrebno omenit, da imajo japonski avti veliko višjo točko … »gravitation point« in tako … se očitno prej obrnejo okoli.

Potem sem v sredo ZOPET (že tretjič) morala prestavit karaoke in sicer, ker so me bolele glasilke. Prvič sva prestavili, ker je njo bolelo grlo, drugič zaradi dežja in tokrat zaradi mene … bomo videl, kdaj mi bo končno uspelo spet iti pet. Nekako dvomim, da bo to ta teden, ki pride.

Potem sem bila v četrtek pridno doma, kot sem nameravala biti tudi v petek. Ampak je imela kolegica rojstni dan, tako da sem se pridno usedla na kolo in šla malo med ljudi. Minilo je namreč skoraj 14 dni odkar sem se malo socialize, tako da je bil že čas. Prišlo je kar nekaj ljudi, in smo se malce pogovarjali in zafrkavali in … Je bilo fino. Domov nisem prišla prepozno, ker sem pač pridna in pazim nase.

V soboto prav tako nisem imela planov, kar se je tudi spremenilo.  In sicer me je Iain povabil na BBQ (barbecue) k sebi domov. Tako nas je prišlo ene 10; 5 fantov in 5 punc, ter od punc sem samo jaz govorila angleško, kar pomeni, da sem se morala z dekleti pogovarjat po japonsko. YAY, sam … malce naporno. Sem se sicer pogovarjala tudi s fanti, predvsem o igricah, ker Steam ima try-time za Civilaziton 5 in ga malce sprobavam, pa me je pač ene par stvari zanimalo. … pa itak ni pomembno. 

malo relax-time :)

Po končani jedači smo se prestavili notri in se naprej pogovarjali. Od tukaj naprej sem nekako jaz pristala v sredini naše male ženske skupinice, kar pomeni, da sem se jaz ves čas pogovarjala, najprej z eno Japonko in potem z drugo in potem z obema. … Je bilo fino, in moja japonščina je lepo tekla, sam …. ….. MOJ GLAS!!!! Na koncu ga ni bilo več. I was like …. Nik … ano Nik … sam me ni slišal, ker glas ni prišel več ven.

Tako sem se po šestih ur'cah poslovila in odšla domov SPAT!

Danes moj glas ni kaj boljši. Grlo me sicer ne boli že od četrtka (thank god), sam glasu pa še kar ni nazaj. … Sem bila pa danes pridna, lepo pospravila stanovanje, pomila posodo in spekla torto za Yuko, ki je prišla danes na obisk. Imela je namreč rojstni dan enkrat ta teden, tako da … je bila dobra čokoladna torta z jagodami :-) 

tortica :)

Prvo sva šli nekaj pojest v ameriško restavracijo, kjer me owner že pozna in je rekel, da naredi za mene izjemo in da imava drink-all-you-can (pij kot hočeš), čeprav je to ukinil. ;-) Po jedači sva nato odšli k meni na tortico ter čaj. Ter okoli sedmih v Shionoe pogledat hotaru (kresnice). Ker sva prišli malce prezgodaj, bilo je še presvetlo, sva se malce sprehajali in potem smo jih končno videli. To so drugače žuželke, ki utripajo. Tako kot bi se male lučke prižigale in ugašale okoli reke. Zgleda res lepo, sam vseeno jih ni bilo tako veliko, da bi lahko naredila uporabno sliko.

Po sprehodu in ogledu hotaru me je Yuko pripeljala domov in tudi sama odšla (živi uro stran). Jaz pa sedaj pridno pijem čajček in pišem spet malce blog.

No to bi bilo za enkrat to. Upam da se mi glas kmalu povrne in da ste VI VSI SUPER!!!!