Prvi dan na Baliju

Poletje

Pa so za mano še ene poletne počitnice oz. poletni dopust. Tokrat me je pot popeljala kot rečeno na Bali, in sicer sem si otok ogledala v malo več kot treh tednih.

Moje mnenje o Baliju je … mešano. Narava je lepa, morje je … pač morje in temu primerno zakonsko, so pa domačini malce … neprijetni. Tako sem morala biti veliko preveč pazljiva, da me kdo ni bi prenesel okoli, pa še vedno se je včasih to zgodilo. Prav tako te domačini veliko preveč nadlegujejo in imaš občutek, da si jim ena velika denarnica, katero poizkusijo izprazniti.

Ampak OK. Spoznala sem veliko ljudi, ki potujejo in sem se z njimi super razumela. Zmeraj so ljudje tisti, ki naredijo dopust super ali beden. Moj je bil super, predvsem zaradi zadnjega tedna. :-)

Pa naj začnem na začetku.

Na Bali sem prišla v torek, 22. julija, po dveh letih, katera nista postregla nič za pit in jest. Je bil pa let zato poceni, tako da … OK. 

pa grem spet na pot (to je vsa moja prtljaga) :)

Na letališču me je pričakal moj taksist (smo se prej zmenili, kdaj me pride iskat in koliko bo stalo. Ne da ni poizkusil več dobiti, sam … pač Bali). in me je zapeljal do mojega prvega staya; Uluwatu oz. jaz sem moj prvi postanek tako poimenovala (po najbolj znanem mestu na tem polotoku). Bivala sem drugače 10 minut stran od plaže Padang Padang, ki je malce višje od Uluwatu-templja. Ta polotok se drugače nahaja čisto južno na Baliju in ni tako turistično usmerjen kot preostali otok. Vreme tukaj je bilo fantastično, moj prvi »home-stay«, kot domačini imenujejo sobe, katere oddajajo, je bil tudi v redu ter ljudje, katere sem tukaj spoznala so bili zanimivi.

Moj homestay, se  je imenoval Belong Bunter Homstay in je bil kot rečeno od plaže oddaljen 10 minut. Ta plaža naj bi bila ena najlepših in bi se morala skoraj strinjati. V svoji sobi sem imela eno veliko posteljo, omarico, ventilator (ki je bil glasen), ter kopalnico, z mrzlim tušom. Edini problem, katerega sem jaz imela s sobo, je bil, da med dnevnim prostorom in kopalnico ni bilo vrat. Kar sicer ne moti toliko, če si sam, sam drugače je pa rahlo neprijetno.

Ampak OK. Ko sem tako popoldne prispela in se nastanila, sem se najprej odpravila nekaj pojesti v 50 metrov oddaljeno »restavracijo«. Tukaj se mi je pridružila ena družinica, oče in dve hčeri; ker sem jaz seveda imela 100 vprašanj in so se nato odločili, da bodo tudi oni jedli tukaj, kar je bilo na koncu idealno. Po večerji smo se odpravili do plaže, počakali tam na sončni zahod in šli nato nekaj spiti ter naprej klepetat.

Večer je bil miren in lep; predvsem pa se je bilo zakonsko spet malce pogovarjati po nemško; družina je bila iz Nemčije. Okoli desetih smo se poslovili in tako se je tudi zaključil moj prvi dan na Baliju.

plaža Padang Padang

plaža Padang Padang (drug kot)

moje hlače, moje hlače ... pa saj je vseeno *smile*

Bil je LEP – MIREN – NESPOAREN dan.

Pa naprej naslednjič