Journey through Life: Park Yosemite

V samem parku sem bila en dan in pol. V sredo sem prispela v park ob pol dveh in bila nato v parku do osmih zvečer. Vreme je bilo fantastično; ne prevroče ne premrzlo. Ljudi je bilo sicer kar nekaj, vendar so se porazgubili po poteh.

Prav tako so v parku busi, ki te peljejo na različne točke. Česar pa nimajo, so pa omarice, kjer lahko pustiš svojo prtljago. Jaz sem namreč prišla v park s svojim glavnim nahrbtnikom, kar pomeni, da sem prvi dan hodila okoli s svojo celotno prtljago. Bilo je sicer malce naporno, sam se je splačalo. Šla sem po skritih poteh, se ustavila ob "jezeru", spoznala eno Kitajko, videla račke, katerim so bile moje noge zelo zanimive, opazovala kako srne prečkajo reko ter kako mladi srnjak proba sledit, pa mu ne ratuje najbolje. Videla sem Half dome ter nato čakala na bus eno uro. Tako sem prispela v svoj hostel malce pred enajsto. Bila je čista tema, vendar sem z malo pomočjo domačinov le našla pot do hostla ter postelje.

Naslednji dan sem bila v parku ob enajstih ter se odpravila na pohod do slapov Vernal in Nevada. Drugje slapov ni bilo, ker ni bilo dovolj vode. Pohod je trajal v obe smeri okoli 5-6 ur, to je z malico ter počitki. Bilo je res LEPO!!! Prav tako imajo na poti postojanko, kjer si lahko natočiš vodo, ki je fulllllllllllllll yammy :)

Spodnji slap je bil lep, bilo je tudi nekaj ... bedakov ki se je kopalo pod slapom, čeprav je veliko opozoril, naj tega ne bi počeli, saj vsako leto umre nekaj ljudi, ker podcenjujejo tokove, ampak OK.

Ko si nad slapom, je tam manjši jez, kjer se lahko spočiješ. Na tej točki se večino ljudi obrne in vrne v dolino. Jaz sem šla naprej, srečala na poti enega Angleža, s katerim sem se pogovarjala. Na eni točki sva ugotovila, da nisva več na glavni poti. Tako se je on obrnil ter odšel nazaj, jaz pa sem šla sama naprej. Malce za tem sem srečala medvedko z dvema mladičema. In čeprav je bil medved manjši kot so naši v Sloveniji, sem bila vseeno OJEJ! medved z mladiči!. Tako sem se malce odmaknila ter jih od daleč opazovala. *lucky*

Na koncu sem prišla pod slap Nevada, kjer sem jedla ter UŽIVALA!!!! full lepo in nobene žive duše ... ok veveric je bilo dosti, sam nič drugega :)

Ko sem se vrnila v dolino, sem bila malce ... premočena, tako da sem se šla malce ohladit v reko, kjer sem spoznala eno družino, ki je storila isto. FULL zakonsko!

Na koncu pa sem pojedla še večerjo in počakala na sončni zahod ter odšla zopet v hostel z zadnjim busom, ki je spet zamujal. Vendar sem bila tokrat pripravljena in sem čakala na glavni postaji, kjer sem se pogovarjala z enim Nizozemcem, ter nato na busu še z enim mladim, ki dela v parku in enim starejšim gospodom, s katerim sem se pogovarjala že dan poprej. Je bilo zakonsko, potem pa se je bus "pokvaril" tako da sem prišla v hostel še kasneje kot dan poprej :)

Ne glede na vse moram reči, da mi je bil ta del počitnic; celotni park, eden najboljši!

Parke se v ZDA splača iti pogledat, ker so res veliki, in imajo dober sistem, kjer sicer plačaš vstopnino v park, sam imaš potem notri parking in buse, ki te vozijo okoli. Meni se zdi vredno!

Sedaj pa še slike; ENJOY!!!