Koreja – drugi dan

hap-čih

Naslednji dan sva se po zajtrku z M. odpravili na »bližnjo« goro (eno uro z mestnim avtobusom), kjer se nahaja tempelj Donghwasa. Vreme je bilo fantastično in tako kot naročeno za malce daljši sprehod. Kot omenjeno je tempelj na hribu, tako da sva nekaj časa hodili nau'kreb, pred vhodom je bil nato en striček, ki je pobiral vstopnino ter 4 veliki kipi čuvaji. Tako da sva obe pridno plačali, se slikali s kipci ter zakorakali naprej.

Takoj na začetku so naju pozdravili pisani lampijoni, nato pa še zvok vode. Do prvega templja so naju spremljale barve in sonce, od strani pa so naju pozdravili iz papirja narejeni kipci. Res čudovito!

*here you are*

Ko sva nato končni prišli do Bude, je po obveznem slikanju sledila molitev. Po krajšem posedanju se nama je pridružil menih in povedal, kako se pravilno sedi. M. je vse prevedla in tako sva bili obe pohvaljeni od meniha, ona, ker je dobro prevedla in jaz ker sem potem pravilno sedela. Je bil čisto navdušen, kako lepo sedim, ker baje tujci ne morejo sedeti pravilno. (o^ v ^o)

buda in jaz

Ko sva se nato želeli presesti na klopco, da bi se malce pogovarjali, naju je menih iz drugega konca poklical k sebi ter nama povedal, da je muzej v ponedeljek na žalost zaprt (misli je namreč, da želiva v muzej). Ker pa sem jaz prišla na obisk in M. razume korejsko, nama bo osebno razkazal muzej. In tako je sledila eno uro dolga privatna tura muzeja, ki se nahaja pod samim kipom Bude.

podarjena sreča :)

Bilo je fantastično!!! V muzeju ni nobena naredila nič slik, tako da na žalost tega nimava dokumentirano, sam res je bilo super! Še posebej, če se ti nekdo tako posveti. Kot zadnjo zanimivost nama je pokazal zobe »Bude« (pravi zobje), ki so v stekleni škatli, ter jih lahko s povečevalnim steklom vidiš. Je rekel »Once in a lifetime priložnost!« Na koncu je vsaki dal še en obesek za srečo, tako da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii in *happyyyyyyy**^-^*

Po krajšem počitku, na klopci, sva se odpravili nazaj proti kampusu. Na poti do avtobusne postaje je bilo treba v vodi zadeti en krog za srečo, katerega sem zadela *YEAY* in se guncati.

zabava.

\ YEAY /

Ko sva nato po doo ooo oooo ooooooooooolgi vožnji nazaj končno prišli do restavracij (obe sva bili že pošteno lačni), sva se ustavili v prvi spodobni restavraciji, ter si naročili celega piščanca s krompirjem in nato vse pojedli!!!

           

prej

in pol

Po večerji so sledile še karaoke in nato zopet pohod do motela, kateri pa na žalost tokrat ni bil tako super kot prvič. Krivda, zakaj ni bil tako OK, pa je, da kopalnica ni bi bila ločena od spalnice; prav tako ni imel hodnika, tako da si veliko preveč lahko slišal dogajanje okoli sebe.

Vendar vsemu navkljub je bi dan fantastičen!!!

še slike različnih lampinjončkov

jaz in lampinjončki

pot do templja

streha templja

na drugi strani