Še zadnji dan v Koreji

V nedeljo vsa se najprej najedli, poslovili od lastnika hostla in muce (AJA, imeli so muco) ter se prestavili v drug hostel. Ta prvi, ni imel sobe iz nedelje na ponedeljek. 

Ta drugi hostel, je bil bližje letališču in je bil tudi fin. Bila je to bolj privat hiša, kjer pa to noč ni bilo nikogar v njej, razen midve in še en tip. Tukaj sva pustili stvari in šli na črno omako (iz fižola). Bilo je dobro, sam malce veliko.

Potem sva se naprej odpravili v park posvečen padlim med vojno s Severno Korejo. TU je bilo tiho in … lepo. Na vratih naju je pozdravil vojak, ter vprašal od kod sva; verjetno zaradi statistike. Potem pa je bil sprehod nemoten in lep. Vmes sva se malce usedli in se naučili, kakšen zastave imajo države, ki so sodelovale v vojni. Ne vem koliko nama je vstalo v glavi, sam takrat sva vedeli. :-P

Ko se je shladilo, sva se odpravili v muzej korejske zgodovine, ki je bil zanimiv. Tukaj je bil razložen razvoj območja današnje Koreje vse od začetka, pa do danes. Ko si tako za nazaj pogledaš, kako dolgo smo že tu, pa še vedno delamo iste … napake (da ne rečem kaj bolj …) se mi zdi to res žalostno. Res ne vem, zakaj so meje tako pomembne, da ljudje zaradi tega umirajo in trpijo. Vendar lahko samo upam, da bomo kdaj spoznali, da so meje samo v glavah. Se pravi; upam!

Po muzeju je sledila kava, pa večerja in tuš ter postelja. Naslednji dan sva bili zelo zgodnji, saj sem imela letalo 8:45, kar je veliko prezgodaj. Ampak OK, sem zato prej prišla nazaj na Japonsko in prej začela drugi del mojega potovanja po sami Japonski.

Pa o tem naslednjič :-)