Thursday 21 April 2011

Delam delam delam ...

Evo pa da sedaj še mal opišem teden, ki je za mano. Na začetku tedna se mi ni ravno dalo nikamor hodit. Sem bila teden pred tem skoraj vsak dan zunaj tako, da sem si privoščila mal tišine doma. Tako sem preživela ponedeljek do četrtka doma zvečer. V službi je tudi bilo OK. Ta mala dva sta rahlo naspidirana, sam pač … otroci. Na trenutke je naporno, predvsem zjutraj, ko Toa joka. Vsak dan, včasih se hitro umiri, včasih pa tudi po pol ure ali uro. Najhuje je bilo v četrtek, ko je videl mamo, kako se je usedla v avto ter se odpeljala. Je začel kar plezati po ograji ter se dret kot sraka. Drugače, recimo da razumem, da mu je hudo. Pa mama tudi skoraj vsak dan … je blizu solzam, sam tako kot se je pa takrat drl, pa je bilo … grozno. Prav tako je Riruna nekajkrat jokala. … pri je pa to problem, da nihče ne ve zakaj. Tako je jokala v četrtek in včeraj. Vse je v redu, vse v redu … potem se pa obrne okoli in začne jokat. Najprej malo nato pa vedno bolj. V četrtek mi je bilo še posebej grozno, ker nisem vedla kaj narest. Bila sem namreč sama in sta mi ta mala dva se podila okoli, ko je Riruno na enkrat zgrabilo, da ji nekaj ni všeč. Ker sta šla nato v sobo, kamor ne bi smela, sem jih odpeljala ven. Malo po tem se je ta mala začela jokat. Nisem bila sigurna kaj je narobe, ker je začela govorit kako vse ne mara ipd. Na tem mestu se je tudi meni zdelo mal bedno, da se matram, ta mala mi pa potem joka. Je prišla pol k meni (sem namreč sedala mal stran od njih – lahko bi se reklo v »kotu«) pa me je objela in dala lupčka. Ni bilo vse s tem ok seveda,  sem pa spoznala, da se sama obnašam kot otrok in da to ni glih … najboljše.
Naslednji dan je nato takoj na začetku me imela kakšno uro non-stop objeto in vse. Tako da je bilo vse cool. Se full rada crkla. Včeraj pa smo ležali mal na tleh, ko se je na enkrat vstala šla k steni in se začela malo po tem jokat. Tle pa vem da ni nihče nič naredil, ker se niti pogovarjal nismo. Smo se namreč ravno odločal a naj se gre pet. Je potem povedala, da je Mutsumi jezna nanjo, kako je prišla do tega spoznanja pa ni noben vedel. … No ja… navadno so dnevi mirni.
Zjutraj okoli 9 pridem jaz na delo, priključim računalnik na net (če ga imam s seboj), popijemo skupaj čaj, ko prideta otroka okoli 9:40 – 9:50. Riruna odnese stvari na svoj prostor, medtem ko se Toa kot koala prilepi na svojo mamo. Potem sledi procesija, kako jih ločit. Ko se stvari mal umirijo, to je navadno okoli 10:15, se zapoje ene 3 pesmi, potem se mal pogovarjamo: What's you name? How are you? What's the weather? … nato pa gremo ven za kakšne pol ure do uro. Zunaj se igrata navadno v peskovniku, ali kolesarita, včasih pa se tudi samo podimo okoli. Od 11:30 do 12:00 se pripravimo za kosilo, ter pojemo. To je navadno eden bolj zahtevnih delov delavnika, saj morata sedeti na miru ter jest, kar se mi zdi, da imajo otroci genetsko narejeno, da ni možno. Po kosilu sledi umivanje zob ter prosti čas. Po tem je nekaj igric ali origami ali barvanje, nekaj kjer se tudi nekaj učita, sam kar ni res učenje. Ta teden smo začeli z abecedo, vsak dan eno črko. Je kr OK. Potem pa je kakšna zgodbica, al gremo ven ali … ob 14:40 se nato poslovimo in zapojemo pesmico Goodbye, goodbye. Toa navadno mamica že čaka, Riruno pa pobere ob 15:00. V torek še nimam popoldanskega pouka, ker ni otrok. V sredo imamo 2-letne otroke. Je kar v redu. Ta teden je bilo še posebej v redu. V končni fazi so mi te razredi še najbolj všeč. Traja le 40 minut, malo plešemo, malo pojemo, mal se igramo in je čas mimo. Od maja naprej bodo redno hodili 4 otroci s svojimi mamicami, trenutno pa je le en reden, ostali pa pridejo na trail-lesson. Ta teden sem bila tudi prvič sama (Minako ni bilo) in je bilo po neki strani laćje, ker sem lahko delala kar sem hotela oz. jaz sem sama določila hitrost razreda. Pa tudi ta mala dva sta se lahko skoncentrirala name. Ta teden je bil uspešen, saj se je ta drugi Tomoa (se mi zdi) tudi odločil oz. mama se je, da bosta hodila od maja naprej. AJA … pa tokrat ko smo šteli nabrana jajca (igramo se igro, kjer moraš nabrati, čim več jajc/rož ter jih nato prešteti) je Shunki (bil je že 2x poprej) tudi štel zraven. Kar pomeni, da si je nekaj zapomnil. I WAS SOOOOOOOOOOOOOOO HAPPY!!!!!
Razred v petek je prejšnji teden obiskalo oz. sta obiskala dva, ena punčka in en fantek. Oba sta starejša 4 in 5 let, tako da niso iste igrice primerne za njiju. Fantek je prišel oblečen v … uniformo, ter ni v celem času kaj dosti spregovoril. Punčka pa se je prej že učila ter je tako nekaj že vedela. Skupaj smo peli, se šli flower picking, kjer sta prav tako štela in to, potem pa smo še vzeli črko A, B in C, pri čemer je ta mala že vedela, in bila tako dosti hitrejša. Potem je ona barvala, medtem ko sem jaz pomagala … Ryohei (fantku). Zaključili smo malo prej (60 minut), drugače je 80 minut. Sam to je bil samo trail. V petek bo baje prišel Ryohei spet, ker ko je prišel domov, je baje rekel, da se je ZELO zabaval in da mu je bilo všeč. Kako bo to jutri potekalo samo z enim otrokom pa 80 minut ne vem, ampak … i will do my best!
Tako da kar se delat tiče se ne morem ravno pritoževat. Včasih sem mogoče z Mutsumi malo preveč »domača«, saj sem jo včeraj skoraj rahlo ruknila, ker je enemu tipeku začela govorit, kakšen okus imam o tipih (ne da ve, ampak ok), o mojih problemih z računalnikom, o mojih pohodih po mestu … pač VSE mu je razlagala, pa po moje ga je včeraj prvič videla. Prišel je namreč … pripravi za reklamo material. Dala bo nov oglas v časopis. (sec moram skočit na net, nekaj preverit – OK back)
NO kakorkoli že, preveč je govorila za moj okus. Sem ji to tudi na koncu povedala. Mogoče se do nje glih ne obnašam kot do šefice ampak bolj kot do sodelavke. To mi je tudi všeč, tako je vzdušje sproščeno in vse.
To je na kratko tudi vse o samem delu.
Poizkusila bom narediti tudi blog o vrtcu, sam ta pa bo uraden, in ze enkrat še ne vem kako naj bi potekal ali … Bom vidla kaj bo prinesel čas.
Aja, pa danes sve se malo pogovarjali o … prihodnosti je mal premočna beseda, sam ker druge ne vem.  Je rekla, da bi rada, da ostanem dlje časa pri njej kot eno leto, tako da to je cool. Pa da bom imela malo več dopusta kot ga imajo navadno Japonci, kar po moje niti ni tako težko doseči, saj ga navadni Japonci sicer imajo po zakonu 20 dni, od tega pa ga koristijo veliko manj. Tako sporočam, da pridem čez poletje domov za kakšna dva tedna. Sam da bo takrat toplo in vse tako kot mora biti. PROSIM NE DEŽJA, ko bom doma.
 Se slišimo, preden se vidimo
 LP
Lea

No comments:

Post a Comment