Journey through Life: Kochi 8/21

Pa je sobota

Danes smo šli kot rečeno v Kochi; to je spodnja prefektura tukaj na Shikoku. Kochi ima zakonske plaže in leži na tihem oceanu; pa dosti o tem (pogooglaj). Tukaj so moje 3 današnje točke;

1. dobra družba

Se pravi v soboto se zbudimo pri Katie, pojemo zajtrk katerega nam je Katie pripravila in se odpravimo na pot. Naša druščina je bila Katie, Yuka (voznica), Dan in jaz. Malce smo se pogovarjali, malce ponavljali japonščino in primerjali naše znanje o njej; predvsem pa smo se zafrkavali. In čeprav smo bili pisana druščina, nam ni bilo dolgčas ter se nismo kregali. Nekako smo imeli okvirje podobne, ostalo smo se pa že nekako zmenili.

2. »That's my girl«

Po dolgi poti do Kochi, smo končno prišli na obalo. Tam se vsi preoblečemo v kopalke ter se odpravimo do plaže. Kjer, glej ga zlomka, vidimo tablo; prepovedano kopanje. Pa pizdimo, ter se čudimo, sam kaj hočeš. Nakar nam začnejo piskat varnostniki, ko se približamo vodi. To si please predstavljajte, morje - valovi prihajajo in odhajajo in ene 5 metrov pred tem, ti tam zadaj nekdo piska … Idiot.

Meni se ni dalo potem iti k enemu templju, tako da sta do njega šli punci sami. Dan pa je slikal morje od daleč, tako da sem jaz ostala sama. Jaz se potem počasi približam vodi; še vedno ne dosti, da bi me dosegla, nakar zaslišim to zoprno pikanje. In ga hladnokrvno ignoriram! Po nekem času pride varnostnik do mene, in mi reče po japonsko, če grem lahko malce stran. In sedaj VSI, ki me poznate veste; kako se je ta pogovor izšel. Jaz se nisem premaknila, on pa je na koncu pridno odcepetal stran. (sva se pa vse pogovarjala po japonsko; sam tok, da ne bo kdo mislil, da sem se delala, da ne razumem japonsko).

Pa pride malce za tem Dan do mene in mi reče »That's my girl! Sem ga videl prihajat bližje in sem si rekel, tale je pa ne bo premaknil« :-P

Mi je bilo kr cool, da me pozna dost dobro ;-) in potem sva pač tam stala. Ker pa je prihajala plima, naju je na koncu voda dosegla, sam nič resnega; samo do gležnjev. Varnostniki pa so bili lepo tiho :-)

MORJE JE ZAKON!!!!

3. still here

Po tej plaži, smo šli na drugo stran, kjer ni bilo varnostnikov, da bi nam težili. Tam sem potem, prvič v življenju doživela, da me je bilo strah morja.

In sicer so bili valovi tako visoki, da sva midve z Katie samo stali in jih gledali. Yuka je itak ostala zadaj, Dan pa pridno v valove. Po nekem času pride nazaj in pove, da je tok zelo močen in da moramo ostali v bližini obale. Sam tukaj na obali, pa so se valovi, ki so bili večji od mene, lomili. Je Katie pametno pripomnila, da če morava razmišljat ali iti v vodo ali ne, je to verjetno dober znak, da se ne gre.

Na koncu si itak nismo morali pomagat in sva šli tudi midve v morje. Ene par valov sem še lepo speljala, čez, pa skozi in tako, nakar pride en full velik in ga nisem dobro precenila, tako da se je ves val zlomil na meni. GROZA!!!! Kakšna sila je to. Jaz nisem morala NIČ, ampak res NIČ! Me je pritisnilo na kamne/dno ter obrnilo nekajkrat, nakar se je val odmaknil in me spustil. Sem se potem samo ostala, sam sem imela kolena čisto mehka.

OH MY GOD!!! Nikol si ne bi mislila, da bom tako helpless v vodi. …

K sreči se ni nič resnega zgodilo, tako da HVALA VSEM ANGELČKOM in tudi tebi Danny!!!!

Po tej plaži smo šli v Kochi si pogledat grad, nekaj pojest v mesto in nekaj malega spit ter v prelep hostel spat! All in all je bil lep dan!

In tukaj še slike ;-)